DL: Kočevski gozdni med - Čeprav je dražji, kupcev to ne odvrača

21.3.2015 | 11:00

Z rezultati projekta Kočevski gozdni med so, kot sta povedala Tomaž Lovšin (levo) in Stanislav Knežić, zadovoljni, saj je kočevski gozdni med postal bolj prepoznaven. (Foto: M. L.-S.)

V Združenju kočevski med, kot se danes imenuje leta 2000 ustanovljeno Društvo za zaščito geografskega porekla kočevskega medu, z veseljem ugotavljajo, da je prepoznavnost kočevskega gozdnega medu danes v Sloveniji veliko večja, kot je bila pred dvema letoma. Velik del zaslug za to gre projektu Kočevski gozdni med, s katerim so začeli oktobra 2012, zaključili pa v teh dneh.

»Na Kočevskem tega projekta ni bilo zaznati, ker je bil v prvi vrsti usmerjen na sodelovanje na sejmih, kjer je velika frekvenca ljudi,« je povedal predsednik Združenja kočevski med Stanislav Knežić pretekli petek na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili rezultate projekta Kočevski gozdni med. Projekt, katerega skupna vrednost je bila 42.587 evrov, je v višini 70 odst. upravičenih stroškov sofinanciralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, njegov osnovni namen pa je bil povečati prepoznavnost kočevskega gozdnega medu, ki je pr vi med iz Slovenije z evropsko registracijo Zaščitena označba projekta.

CILJI PROJEKTA

Poleg povečanja prepoznavnosti kočevskega gozdnega medu so bili cilji projekta še: povečanje števila čebelarjev, ki bi pridelovali kočevski gozdni med, povečanje količine pridelanega medu in doseganje višje odkupne cene. Vse te cilje, so, kot je povedal vodja projekta Tomaž Lovšin iz Razvojnega centra Kočevje Ribnica, tudi dosegli. V Združenju kočevski med, ki združuje 30 čebelarjev s približno 1.500 km2 velikega območja med rekama Krko in Kolpo, je bilo namreč leta 2012, ko so registrirali skupino proizvajalcev, ki lahko tržijo med pod blagovno znamko Kočevski gozdni med, v tej skupini 13 čebelarjev, danes pa jih je 22. Znotraj skupine proizvajalcev so se tudi dogovorili za enotno ceno, ki je danes 2 evra višja, kot je bila na začetku projekta. Če ne bi bilo letos za čebelarje izredno slabe letine, kakršne ni bilo že 60 let, pa bi lahko govorili tudi o tem, da so povečali količine pridelanega medu pod to blagovno znamko. Leta 2013 so ga namreč proizvedli 4 tone in pol in s tem kar tono in pol več kot leto prej, letos pa so ga zaradi slabe letine le 2 toni in 100 kilogramov.

ZADOVOLJNI Z REZULTATI

»Rezultati so že vidni. Prodaja kočevskega gozdnega medu se iz leta v leto dviguje. V zadnjih dveh letih se je povečala za 30 do 40 odst.,« je povedal član Združenja kočevski med Branko Obranovič, ki kot edini član združenja že nekaj let prodaja med na ljubljanski tržnici. V Ljubljani prodaja tudi druge vrste medu, večinoma pa kočevski gozdni med, katerega osnovne vrste so: gozdni, smrekov, hojev in lipov. »Ljudje za cene ne sprašujejo več toliko, kot so včasih,« je povedal in dodal, da čeprav so cene kočevskemu gozdnemu medu dvignili, kupcev to ni odvrnilo od nakupa. »Ljudje so bolj ozaveščeni. Bolj posegajo po zdravi hrani,  blagovne znamke pa se tako še bolj uveljavljajo, še posebno pri ljudeh, ki sami hrane ne pridelujejo, « je povedal o razlogu, ki je ob promocijskih aktivnostih v okviru projekta doprinesel k povečanju povpraševanja in tudi k povečanju prodaje. »Največ ga prodamo na stojnicah na sejmih, pa tudi doma. Dobro se prodaja tudi v Turističnem društvu Kočevje, pa tudi na pred nedavno odprti kočevski tržnici,« je povedal Obranovič.

LAHKO BI BILO ŠE BOLJE

»Kočevski gozdni med je postal prepoznaven. Čebelarji lahko od marca naprej delamo s čebelami. S prodajo se ne ukvarjamo več,« je povedal Knežić. Z doseženim je zadovoljen, a bi lahko bilo še bolje. »Naš cilj je, da bi bilo v skupini proizvajalcev kočevskega gozdnega medu 100 čebelarjev,« je povedal. Razlogov, da še ni tako, je več. »Ljudje se bojijo birokracije. Treba je namreč izpolniti nekaj obrazcev, kar pa je pravzaprav dobro, saj tako lahko pogledaš za nazaj, kako je bilo. Bojijo pa se tudi kontrol, saj je pri nas na žalost tako, da preveč kontrolirajo tiste, ki imajo blagovne znamke, tiste, ki jih nimajo, pa pustijo pri miru,» je povedal. Čeprav, kot je dejal, obrazci in kontrole niso noben bavbav, je v to čebelarje, ker so med njimi pretežno starejši ljudje, težko prepričati. Poleg tega nekateri med raje direktno prodajo Medexu. Dodaten razlog za to, da med čebelarji ni več pridelovalcev znamke Kočevskega gozdnega medu, je tudi v tem, da na območju nimajo skupne polnilnice. A tudi o tem v združenju že razmišljajo, zato upajo, kot je povedal Knežić, da se bo še več čebelarjev - teh je samo v kočevskem čebelarskem društvu preko 100 - odločilo za trženje blagovne znamke Kočevski gozdni med.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista, 4. decembra 2014

M. Leskovšek-Svete