DL: Preusmerjanje v ekološko kmetovanje - počasi, a vendarle

5.3.2015 | 14:25

Številni udeleženci na enem od petih dobro obiskanih predavanj so sprva poslušali, potem pa se aktivno vključili v razpravo z vprašanji. (Foto: B. D. G.)

Številni udeleženci na enem od petih dobro obiskanih predavanj so sprva poslušali, potem pa se aktivno vključili v razpravo z vprašanji. (Foto: B. D. G.)

Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je to jesen pripravilo sklop petih nekajurnih predavanj, ki so bila namenjena ekološkim kmetom, pa tudi drugim kmetom in potrošnikom. Predavanja so potekala vsako sredo od 24. septembra do 29. oktobra v Mestni hiši Brežice, ki je združenju tudi pomagala pri organizaciji.

Združenje se prijavilo na razpis občine Brežice, ki je zelo naklonjena ekološkemu kmetovanju in projekt sofinancira, zato so bila predavanja brezplačna. Prva je bila na vrsti delavnica v ekološkem vinogradu Antona Ajstra v Krški vasi, ki ji je sledilo predavanje Romana Štabuca iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor o tehnologiji ekonomične ekopridelave kakovostnega grozdja.

Naslednjič je Sanja Lončar predavala o tem, kako hrana vpliva na vaše zdravje. Slavko Turšič iz sadjarskega društva Borovnica je udeležence seznanil z osnovami biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva ter z uporabo naravnih metod zaščite sadnega drevja, gnojenja in obdelave tal. Delavnico o spoznavanju in nabiranju ter o primarni in sekundarni predelavi zelišč je vodila Bojana Zupančič Borenović. Kako rešujemo probleme v pridelavi zelenjave na vrtu in njivi na ekološki način, je udeležencem predstavila Fanči Perdih iz podjetja Amarant. Za zadnje predavanje o rodovitnosti tal v ekološkem kmetijstvu pa je poskrbel dr. Matjaž Turinek.

»Presenečen sem, da se je odzvalo toliko ljudi. Računali smo na približno 40 udeležencev, a jih je vsakič prišlo skoraj dvakrat toliko. Kaže, da jih je pritegnilo, ker se predavanja ponavljajo, očitno pa sta bili tudi ura in lokacija dobri. Udeleženci prihajajo tudi iz drugih krajev, celo iz Koroške, Trebnjega, Bele krajine,« je po enem od predavanj povedal Zvone Černelič iz združenja, ki si je zamislil teme predavanj in pridobil predavatelje.

Kot ugotavlja, je zanimanja za lokalno pridelavo hrane, za ekološko kmetijstvo in tudi za oskrbo z lokalnimi pridelki in izdelki v javnih ustanovah vse več. Tako ni čudno, da so na predavanja poleg ekoloških kmetov prišli tudi člani društva za biodinamično kmetovanje Ajda in drugih društev, vrtičkarji, posamezni konvencionalni kmetje, pa tudi zdravniki in druga pomembna javnost.

»Zanimanje se povečuje, a kmetov, ki bi se odločali za ekološko pridelavo, je žal še premalo. Konvencionalni kmetje pridejo le redko na naše dogodke. Lani smo imeli na predavanjih prav pogovor o tem, kako privabiti konvencionalne kmete na takšna predavanja in jih spodbuditi k razmišljanju, da bi začeli ekološko pridelavo. Če že pridejo, žal največkrat sodelujejo pri točki o subvencijah, nato pa odidejo. A treba se je zavedati, da potrošniki iščejo ekološko pridelano hrano in se zanimajo zanjo,« pravi Černelič.

Kot ekološkega in biodinamičnega kmeta ga večkrat pokličejo kmetje, ki se preusmerjajo v ekološko kmetovanje, in ga prosijo za mnenje ali nasvete. Černelič poudarja, da je v brežiški občini, kjer deluje tudi njegova kmetija, v zadnjih dveh letih ekološko kmetovanje precej napredovalo: še pred dvema letoma je bilo v ekološki kontroli 17 kmetov, lani že 34 in letos še kar nekaj dodatnih.

»Kmete v preusmeritev danes sili tudi ekonomika, kar ni najboljše, a je tudi v redu. To opažam na tržnici v Ljubljani, kjer gre tistim kmetom, ki so se preusmerili v ekološko kmetijstvo, zelo dobro, onim drugim pa malo manj, zato se drug za drugim počasi preusmerjajo. Tak proces poteka tudi v našem okolju,« ugotavlja sogovornik.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista, 13. novembra 2014

B. Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava