DL: Prvi v Sloveniji in svetovna novost

4.3.2015 | 13:20

Direktor Melamina Srečko Štefanič (levo) in Igor Mihelič pred novo kotlovnico, ki bo prinesla nova delovna mesta tudi v lokalnem okolju, predvsem dobaviteljem lesne biomase, pa tudi širše. (Foto: M. L.-S.)

Kočevska kemična tovarna Melamin, d. d., je v 60 letih svojega delovanja dvakrat  zamenjala svoj primarni energetski vir. Prvič je to storila v začetku 70. let prejšnjega stoletja, ko je zaradi zaprtja Rudnika rjavega premoga Kočevje premog zamenjala z mazutom, drugič pa prav v letošnjem za podjetje jubilejnem letu.

»Zdaj se ponovno vračamo nazaj v lokalno samooskrbo, na lokalne vire. Premoga ni več, je pa lesna biomasa,« pravi vodja razvoja Igor Mihelič o novi kotlovnici na lesno biomaso, ki je po nedavnem zaključku investicije trenutno v fazi poskusnega obratovanja, redno obratovanje pa naj bi začela leta 2016.

Z novo kurilnico so srednje težko kurilno olje letos zamenjali z obnovljivim virom, lesnimi sekanci. Nov 280 ton težak kotel ima 10 MW moči in je namenjen proizvodnji pare s temperaturo 430 °C ter tlakom 30 barov. Z njim bodo tudi ogrevali svoje objekte, v prihodnosti pa bo mogoče uvesti tudi soproizvodnjo električne energije, kar bo pozitivno vplivalo na ekonomiko podjetja.

Novi parni kotel temelji na tehnologiji vrtinčnega sloja, ki na področju kotlov moči do 10 MW predstavlja svetovno novost. V Evropi namreč imajo podobne kotlovnice, a so vse veliko večje, kot je v Kočevju. Kurišče z vrtinčnim slojem, ki ga sestavlja z vročim zrakom podpihana plast lebdečega peska, ima v primerjavi s klasičnimi tehnologijami številne prednosti: poleg visoke učinkovitosti, ki je kar 93-odstotna, zelo nizke emisije dimnih plinov in možnosti uporabe pepela pri proizvodnji betona tudi možnost uporabe lesne biomase z visoko vlažnostjo, t. i. zelenih sekancev. »Ta kotel je edini daleč naokoli, ki lahko uporablja biomaso z visoko vlažnostjo — omejena je do 60 odst.,« pojasnjuje Mihelič in dodaja, da gre za prvi takšen kotel v Sloveniji.

»Gre za tehnologijo, ki ni le v skladu z današnjimi standardi, ampak tudi s standardi za prihodnjih 10 let,« pravi Mihelič in dodaja, da je pomembna prednost te tehnologije izredno veliko znižanje emisij prahu, kar pomeni tudi velik prispevek k čistejšemu zraku v Kočevju. »Z zrakom, ki ga podpihujemo v pesek, odpihnemo tudi ves pepel. Emisije smo znižali s 34 na pod 10 miligramov na m3,« pravi. Sicer pa je glavna prednost investicije znižan ogljični odtis podjetja, saj bo to Melaminu omogočilo večjo konkurenčnost na trgu.

Z zamenjavo fosilnega goriva z lesno biomaso se bodo emisije toplogrednih plinov zmanjšale za več kot 10 tisoč ton letno. »To predstavlja 5 odst. pričakovanih ciljev Slovenije do leta 2020,« pravi Mihelič in dodaja, da Slovenija samo z njihovo kotlovnico doseže 5 odst. ciljev znižanja emisij CO2. »Na ministrstvu za okolje je to največja investicija do zdaj,« pravi Mihelič. Vredna je 5,2 milijona evrov, brez DDV, kar 72 odst. sredstev zanjo je prispeval Melamin iz lastnih sredstev, za nekaj manj kot 1,5 milijona evrov pa so pridobili nepovratnih sredstev.

Investicija pa je pomembna tudi zaradi novih delovnih mest. Samo Melaminu jih je prinesla pet, posredno pa bo omogočila tudi nove zaposlitve v lokalnem okolju, pri dobaviteljih lesne biomase. Kotlovnica namreč za obratovanje dnevno potrebujejo od 250 do 300 m3 lesnih sekancev, obratovala pa bo 8.500 ur letno, kar pomeni neprekinjeno, le z enim tedenskim remontom na leto.

»Tehnološka oprema je bila izdelana v Kočevju. Kotel so v pretežni meri naredili domači gradbinci in kovinarji,« pravi Mihelič tudi o tem, da so že s postavitvijo novega kotla, zaradi katerega so morali preurediti celotno kotlovnico in okolico, omogočili delo domačim podjetnikom.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista, 27. novembra 2014

M. Leskovšek-Svete