DL: Kramaričev slovar - Spomenik črnomaljskemu narečju

3.3.2015 | 14:45

Slovar črnomaljskega narečnega govora je prvi tovrstni v Beli krajini.

Da je pisanje slovarja monumentalno delo, ni potrebno posebej poudarjati. Tudi če gre za slovar narečnega govora nekega kraja, torej govora, ki se nenehno spreminja in zlasti v sodobnem času izgublja svojo prvobitnost. Zato lahko z gotovostjo rečemo, da je delo, ki ga je opravil Črnomaljec Janez Kramarič, ki je napisal Slovar črnomaljskega narečnega govora, njegovo življenjsko delo.

Žal Janez Kramarič ni dočakal izida slovarja, za katerega je potreboval obilo organizacijskih in zbirateljskih sposobnosti, potrpežljivosti, sistematičnosti in dobro poznavanje črnomaljskega narečja. Umrl je leta 2011, leto potem, ko je postal črnomaljski častni občan. Strokovni javnosti je bil poznan predvsem po delu na področju kazenskega prava in prestopništva. A četudi je bil po izobrazbi pravnik, bo mnogim gotovo ostal bolj v spominu po ustvarjalnem opusu, ki ga je ustvaril na področju kulture, zgodovine, etnologije. Kot je na predstavitvi slovarja minuli teden dejal Andrej Črnič iz Knjižnice Črnomelj, ki je s pomočjo sponzorjev slovar tudi izdala, je Kramarič na marsikaterem področju oral ledino. Tako tudi pri narečnem slovarju, ki je prvi tovrstni v Beli krajini.

SKORAJ 700 STRANI

Slovar je pisal iz ljubezni do črnomaljskega govora, torej njegove materinščine, ki so je ga naučili starši, ki so izhajali iz zelo starih črnomaljskih rodbin. Privzgojili so mu spoštovanje do tega govora, ki pa z umiranjem starejših Črnomaljcev tone v pozabo, se staplja z drugimi govori in se pospešeno spreminja. Kramarič je stari črnomaljski govor ohranil v slovarju, ki je nastajal od leta 2004 do 2010. Za kako obsežno delo gre, pove podatek, da na 689 straneh obsega kar 15.200 gesel.

Avtor se je pri nastajanju slovarja zavedal težavnosti svoje naloge, zato je, ko je večino dela že opravil, poiskal strokovno pomoč pri dr. Veri Smole, predstojnici oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki deluje na katedri za zgodovinsko slovnico in dialektologijo. »Navdušena nad obsegom in jezikovnim bogastvom dela, dobro se zavedajoč avtorjeve vložene ljubezni, spoštovanja in poznavanja lastnega govora, pa tudi vse njegove vztrajnosti in potrpežljivosti, sem mu z belokranjskima študentkama slovenistike Tanjo Radovič in Matejo Zupančič pri dokončevanju slovarja z veseljem priskočila na pomoč. Želele smo, da bi to neprecenljivo delo bilo še boljše in čim lažje dostopno širšemu krogu uporabnikov, hkrati pa bi zadovoljevalo tudi bolj strokovnega bralca, saj je nadvse dobrodošlo tudi za jezikoslovje. Mnogo Črnomaljcev bo morda v slovarju našlo besede, za katere bodo rekli, da niso njihove, a jih le ne govorijo več. Avtor je zavestno, natančno in selektivno uvrščal v slovar besede, ki so del krajevnega govora Črnomlja, ki pa se lahko razlikujejo od tega, kar je danes črnomaljski mestni govor,« je na predstavitvi dejala dr. Smoletova, ki je poudarila, da je Janez Kramarič vključeval besede v slovar s pravniško doslednostjo, premišljeno in morda še z večjo natančnostjo, kot bi to storil jezikoslovec.

ZGODOVINA V SLOVARJU

Kramarič je torej v slovar ujel trenutek, zgodovino in ljudi, ki so pristni Črnomaljci. Trudil se je, da je vsak glas napisal na poseben način, kar je bilo za strokovnjake dobrodošlo, za bralce pa preveč zapleteno. Prav zato je bila dobrodošla pomoč Zupančičeve in Radovičeve, ki je Črnomaljcem položila na dušo, naj z narečnimi besedami dopolnjujejo slovar. Ker je slovar namenjen nestrokovnemu uporabniku, ki ga zanima črnomaljsko narečje, je vsebina tudi po zaslugi študentk preprosta in razumljiva. Sicer pa so v slovarju besede, ki se povsem razlikujejo od knjižnega jezika, podobne knjižnemu jeziku, a se razlikujejo po naglasu, in enake kot v knjižnem jeziku.

V slovarju se kažejo tudi posebnosti črnomaljskega govora. Pojavljajo se tudi besede, ki so v knjižnem jeziku zapletene, po črnomaljsko pa preproste. Takšna je na primer beseda podplutba ali črnafka po črnomaljsko. Iz besed je mogoče razbrati tudi, kakšna je vloga ženske (gospodinji in skrbi za družino) in moškega (gospodari in opravlja težka dela). Mogoče je dobiti tudi informacije o kulturnih in kulinaričnih posebnostih, kot na primer o nadevu. Veliko je besed, ki jih slovenski knjižni jezik ne pozna, kot na primer anput (enkrat), blesaf (neumen), čuti (slišati). Da v črnomaljskem narečju ni dvojine, ni potrebno posebej poudarjati, ne pozna pa tudi besede česa – za vse uporablja besedo koga.

Šele ko sta zagledali slovar, sta tudi hčerki Janeza Kramariča - Maruša in Katja - dojeli, kako veliko delo je opravil njun oče. Hvaležni sta tudi številnim Črnomaljcem, ki so soustvarjali z njim. Ne nazadnje je slovar napisal za svoje someščane, da ne bi pozabili izvirnega narečja.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista, 27. novembra 2014

M. Bezek-Jakše