Gledališče - Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico, KC Janeza Trdine Novo mesto

3.3.2015 | 19:30

Režija: Jernej Lorenci

Igrajo: Aljoša Ternovšek, Ana Urbanc k. g., Borut Veselko, Ciril Roblek, Darja Reichman, Judita Polak, Miha Rodman, Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič

Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj

Trajanje: 110 minut in ima odmor

Na sporedu:

02.03.2015 ob 19:30, Gledališki abonma in izven

03.03.2015 ob 19:30, Gledališki abonma in izven

SKRAJNE STRASTI IN HREPENENJA V MAGIČNEM RITMU LJUDSKEGA IZROČILA, KI PREBUJA USEDLINE NAŠEGA ARHETIPSKO NEZAVEDNEGA.

Micka je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Micko. Toda njuna ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z Anzelnom, Micki pa ostane življenje, ki ga noče, življenje, kakršno ji hočejo vsiliti drugi ...

Drama Mrtvec pride po ljubico ima korenine v istoimenski ljudski pesmi in tudi v Prešernovi predelavi Burgerjeve Lenore. Avtorica je temo obdelala pretresljivo in drugače, jo uzrla iz drugih zornih kotov. Tako skozi shizofrenijo uvede dve junakinji, dve Micki, ki se borita za prevlado oziroma preživetje. Ob njiju je tu še sveti Tadej, potovec, videc, spovedovalec grehov. Pa dve materi. Mickina in Mlinarjeva. Nobena od njiju ni ušla ostremu peresu Makarovičeve. Mlinarjeva še mrtva ošteva sina in mu daje navodila, kako naj žaluje za njo. Ker ga v vsem tako prekaša in ga spominja, da je zanj žrtvovala vse, ji dolguje vsaj to, da ravna tako, kot je njej prav. Druga Micka od Mlinarja preračunljivo zahteva, naj nanjo prepiše mlin, če hoče, da se bo poročila z njim. Pravi, da bo mlin potem lahko zažgala pri belem dnevu, saj bo njen. Pozna namreč strašno skrivnost, in sicer, da je Mlinar položil roko na Anzelna, njenega mrtvega ljubega. Prve Micke ni več, ker za pravo ljubezen v takem svetu ni prostora.

Režiser predstave Jernej Lorenci je lanskoletni dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Med drugim je Tea Rogelj v utemeljitvi nagrade napisala: Lorencijevo ustvarjanje že od nekdaj zaznamujeta raziskovanje in razvijanje gledališkega medija. V zadnjih letih je v svoji uprizoritveni estetiki izpeljal pomembne premike tudi na ravni interakcije med odrom in »aktivnim gledalcem«, na ravni razbijanja in ponovnega vzpostavljanja gledališke iluzije. Njegove uprizoritve odlikujeta usklajena, tudi v podrobnostih dodelana ansambelska igra in harmonična skladnost vseh elementov uprizoritve. Jernej Lorenci je žanrsko raznolik ustvarjalec s prepoznavno poetiko, nikoli shematičen in predvidljiv, vselej umetniško radoveden in inovativen. V trenutnem slovenskem gledališču mu pripada mesto najbolj svojskega, umetniško poglobljenega in iščočega gledališkega režiserja.

Predstava MRTVEC PRIDE PO LJUBICO je prejela številne nagrade. V sezoni 2013/2014 je igralska ekipa prejela posebno priznanje na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića za odlično izvedeno glasbo na odru. V letošnji sezoni pa je na 49. festivalu Borštnikovo srečanje predstava slavila kar trikrat; Ana Urbanc je dobila Borštnikovo nagrado za mlado igralko za vlogo Prve Micike, Borštnikovo nagrado za glasbo Branko Rožman za glasbo v predstavi, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa jo je za izbralo za najboljšo uprizoritev minule sezone.

Odmevi:

O predstavi Mrtvec pride po ljubico lahko govorimo kot o zmagovalnem sozvočju vseh segmentov gledališke uprizoritve. /…/ Z močno karakterizacijo nastopajočih oseb je tokratna odrska realizacija pred gledalca postavila skorajda koncertno dramo z minimalnimi gibalnimi intervencijami, ki se vlivajo v čiste in dovršene gledališke prizore, gledalca pelje po sledeh golega gledališča, katerega bit in bistvo sta združena v igralcu. Temu se pridružuje še glasba, petje, spremljano s harmonikami. Vse je jasno, natančno, pomensko izčiščeno. Čeprav napisana pred 32 leti, drama Mrtvec pride po ljubico danes zveni povsem sodobno.

Petra Tanko, Radio Slovenija

Lorenci in ekipa peljejo uprizoritev v počasnem tempu, s premolki in minimalizmom, ki je podprt z notranjo intenzivnostjo, predvsem pa igro izostrijo in napnejo: če v originalu ni z neba nobene štime, če se dogaja pod izpraznjenim nebom, je zdaj v uprizoritvi štime in muzike čez in čez, pa še kot celota vse štima.

Matej Bogataj, Delo

Mrtvec pride po ljubico je natančna uprizoritev, ki osmešen odnos do tradicije in konvencije v besedilu v uprizoritvenem delu prenese na odrske konvencije. Opraviti imamo s svojevrstnim minimalizmom, ki v izvedbeni plati prikliče zresnjeno izvajanje ljudskega ali folklornega izročila, seveda z nabrušenim želom, ki ga v komentarju sveta Slovenceljnov pri petju in plesu tudi pričakujemo.

Matej Bogataj, Gledališki dnevnik

Mrtvec pride po ljubico je zelo nekonvencionalna igra in nič kaj magična predstava. Igralci nonšalantno pridejo izza odra in sedejo na stole, ob katerih slonijo harmonike, čelo in kitara. Ker niso v temi, vidijo občinstvo in ga nagovarjajo, resda ne z besedami, marveč z obrazno mimiko in telesnimi gestami. Ko se vzpostavi stik, četudi navidezen, se »njihova« igra začne. /…/ Nova postavitev Mrtveca je nenavadna tudi po interpretaciji. Deziluzija ljubezni je poudarjena do skrajnosti. /…/ Končno predstava, ki ni sama sebi namen, ki končno vzpostavlja pristen stik z gledalcem, ki končno sesuva mit o odrski nedotakljivosti.

Zdenko Kodrič, Večer

Opombe:

Spoštovani obiskovalci, da boste predstavo Svetlane Makarovič MRTVEC PRIDE PO LJUBICO doživeli še bolj popolno in poglobljeno, vas vabimo na 20-minutni pogovor z dramaturginjo predstave Marinko Poštrak ob 19.00, v katerem bo razložila vsebino in koncept predstave ter vse njene posebnosti. Pogovor z njo bo tako v ponedeljek kot v torek v Trdinovi dvorani KCJT.