DL: Sevanja - Javnost premalo vključena v odločanje

28.2.2015 | 15:30

Karel Lipič (Foto: L. M.)

Karel Lipič (Foto: L. M.)

Nadja Železnik (Foto: L. M.)

Nadja Železnik (Foto: L. M.)

Okroglo mizo o jedrski energiji in sodelovanju javnosti, na kateri so sodelovali tudi tuji strokovnjaki, je vodila novinarka Vida Petrovčič (druga z leve). (Foto: L. M.)

Okroglo mizo o jedrski energiji in sodelovanju javnosti, na kateri so sodelovali tudi tuji strokovnjaki, je vodila novinarka Vida Petrovčič (druga z leve). (Foto: L. M.)

Sodelovanje javnosti v postopkih elektromagnetnih in jedrskih sevanj je bil naslov dvodnevnega posveta, ki ga je v Termah Šmarješke Toplice pripravila Zveza  ekoloških gibanj (ZEG) Slovenije. Po besedah njenega predsednika Karla Lipiča je sodelovanje javnosti nasploh le formalno, v resnici pa se njihove pripombe ne upoštevajo. Zato so v ZEG želeli povezati domača in tuja znanja ter poiskati možnosti za večje sodelovanje civilne družbe, ki je po njihovem mnenju premalo vključena v vse postopke odločanja.

Prvi dan posveta so obravnavali ionizirana sevanja oz. program jedrske varnosti, saj imamo pri nas Nuklearno elektrarno Krško, načrtujejo gradnjo drugega reaktorja v Krškem ter odlagališče nizko ali srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Kot pravi Lipič, so se v zadnjem času, ko so mnoge države sklenile opustiti jedrsko tehnologijo, zlasti po hudi nesreči v Fukošimi, pri nas celo okrepili interesi za gradnjo drugega reaktorja v Krškem, ki po njegovem mnenju ni potreben, saj bi morali bolj razvijati alternativne vire energije. »Jedrska elektrarna v Krškem varno deluje, ima ustrezen kader, a ne gre pozabiti, da je na potresnem območju, obstaja nevarnost bližine Save in zalitja območja in sploh same nuklearke, v neposredni bližini v Cerkljah ob Krki pa je tudi vojaško letališče. Žal ni bilo dosti narejenega pri postopkih načrtovanja končnega odlagališča odpadkov, ki je slabo strokovno opredeljeno in bi moralo biti nadzemno,« pravijo v ZEG. Obenem poudarjajo, da bi morali ljudje vedeti, kaj imajo v bližini, in se bolj zavedati nevarnosti, ki so ji izpostavljeni. Lani so organizirali akcijo možnosti evakuacije v primeru nesreče.

KRŠKA NUKLEARKA VARNA, A ...

Nadja Železnik, direktorica Regionalnega centra za okolje in tudi pooblaščenka za jedrsko sevalno varnost, meni, da je področje jedrske varnosti pri nas primerno urejeno, a je vedno prostor za izboljšave. Na nedavnem posvetu v Brežicah so ugotovili, da so vsi načrti na državnem, regionalnem in občinskem nivoju pripravljeni, načini ukrepanja so dorečeni, problem pa je informiranost ljudi, ki je zelo slaba. »Ljudje ne vedo, kam se evakuirati, ne poznajo postopkov, ne vedo, kje  se dobijo jodove tablete. Zato bo treba še bolj načrtno informirati javnost,« je prepričana, dodaja pa, da mora biti jedrska varnost regulirana neodvisno, »tu ne sme biti političnega mešetarjenja!«

Posveta se kljub povabilu niso udeležili predstavniki Simobila, Elesa, NEK in drugih uradnih institucij, ki so jih povabili, kar veliko pove.

O zagotavljanju jedrske varnosti v Evropi so na posvetu spregovorili domači in tuji strokovnjaki iz Japonske, Nemčije, Švedske in Češke, med njimi je bil največje pozornosti deležen japonski strokovnjak za jedrsko varnosti Kazuhiko Kobayashi, ki je spregovoril o posledicah jedrskega sevanja v Fokušimi.

NUJEN DIALOG S CIVILNO DRUŽBO

Drugi dan posveta so pozornost namenili elektromagnetnemu sevanju. Slovenija želi povečati prenosne zmogljivosti elektro-energetskih povezav za prenos električne energije obstoječih daljnovodov in že ob obstoječih okrog 3600 baznih antenskih postaj na silo uvesti digitalni radijski sistem na slovenskem železniškem omrežju. »S prehodom na višji napetostni nivo se bistveno povečuje sevalna obremenitev okolja, po katerem potekajo daljnovodi in stojijo bazne antenske postaje. Številne neodvisne mednarodne študije nakazujejo to, o čemer tudi mi opozarjamo že vrsto let - da dolgoročna izpostavljenost močnemu sevanju občutno poveča tveganje za nastanek bolezni, predvsem rakavih obolenj,« je povedal Lipič in dodal, da so standardi v Sloveniji neustrezni in ljudem grozi nevarnost.

Bojan Petan, ki živi v bližini nuklearke, je povedal, da v Krškem sicer imajo lokalno partnerstvo, a da občina in država nočeta ravno sodelovati, da ne bi prišlo do stikov z javnostjo. »Nastala je apatija, nihče se noče več niti pogovarjati o tej problematiki,« je dejal razočarano.

Zato bo prihodnje leto nujno sprejeti novo uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki bo v skladu s priporočili EU. Sedanja je še iz leta 1996. Kot pravi predsednik ZEG Karel Lipič, bodo morale biti razdalje oddaljenosti pri baznih antenskih postajah minimalno vsaj 15 metrov stran od stanovanjskih objektov, šol, vrtcev itd., pri daljnovodih pa dvakrat ali trikrat večje od sedaj sprejetih razdalj. V civilnih iniciativah, ki jih je pri nas kar veliko, želijo pozvati državo, da te probleme rešuje v dialogu s prizadetimi občani.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista, 6. novembra 2014

L. Markelj

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

28.2.2015Oceni 15 metrov ?! 

15 metrov od antene ali 15 metrov od stolpa ? Seva antena in ne oddajnik v škatli. V redkih primerih je ta dolžina krajša. Ali pač ? V vsakem primeru, je razdalja od antene, ki je na 35 metrskem stolpu, večja od 15 metrov, pa če je spalnica tik pod stolpom. Torej čemu vse to ?

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava