DL: Lesni ostanki niso odpadki, lahko grejejo

27.2.2015 | 14:45

Namesto lesnih ostankov Slovenija raje spodbuja kurjenje kakovostne hlodovine. (Foto: B. D. G.)

Namesto lesnih ostankov Slovenija raje spodbuja kurjenje kakovostne hlodovine. (Foto: B. D. G.)

Lesni ostanki so primerno obdelani lahko zelo kakovostno gorivo, ki pa ga po veljavni zakonodaji v malih in srednjih kurilnih napravah ni dovoljeno uporabljati. (Foto: I. Vidmar)

Lesni ostanki so primerno obdelani lahko zelo kakovostno gorivo, ki pa ga po veljavni zakonodaji v malih in srednjih kurilnih napravah ni dovoljeno uporabljati. (Foto: I. Vidmar)

V Sloveniji je kurjenje lesnih ostankov v malih in srednjih kurilnih napravah praktično prepovedano, kar je nesmiselno in v škodo konkurenčnosti lesnopredelovalne industrije. Tako je naša država edina država v Evropi, v kateri se lesnih ostankov ne sme uporabljati za kurjavo oziroma v energetske namene, saj prav vse lesne ostanke uvrščamo med odpadke. Zadeva ni nedolžna, saj močno vpliva na konkurenčnost slovenske lesne industrije, tak ukrep pa je tudi ekološko sporen.

Pred šestimi leti je Slovenija z uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdo gorivo praktično prepovedala kurjenje lesnih ostankov. Aktualna vlada je že šesta, ki se ukvarja s tem, trenutno pa so spremembe uredbe oziroma nova uredba v fazi medresorskega usklajevanja.

NESMISELNE OVIRE

Kaj pomeni za lesnopredelovalno industrijo to, da ne sme za proizvodnjo toplote izkoristiti ostankov od predelave masivnega lesa, zelo nazorno pove že preprost izračun. Predelava lesa je sorazmerno velik porabnik toplotne energije, saj jo porablja v sušilnicah za sušenje lesa pred obdelavo, za ogrevanje proizvodnih prostorov, za parilnice itd. Vso potrebno toploto lahko tak obrat dobi s kurjenjem lesnih ostankov (sekanci, oblanci, žagovina, predelani za nadaljnjo uporabo neuporabni kosi lesa), v nasprotnem primeru pa mora uporabiti druga goriva. Nekoliko večja mizarska delavnica s približno desetimi zaposlenimi porabi v povprečju približno 50 litrov kurilnega olja na uro, kar dnevno povzroči približno 400 evrov, mesečno pa blizu 10.000 evrov stroškov. Prepoved kurjenja lesnih ostankov tako še dodatno zmanjšuje konkurenčnost slovenske lesnopredelovalne industrije, ki ji v sosednjih državah, na primer v Avstriji, ne postavljajo takih nesmiselnih ovir.

V večini evropskih držav zakonodaja lesne ostanke razvršča v šest kategorij, pri čemer je ostanke iz prvih petih kategorij dovoljeno kuriti v za to primernih pečeh, za katere prav tako dobijo podporo za investicijo. V šesto kategorijo sodijo med drugim lesni ostanki ali predmeti, ki so zaščiteni s klorom, cinkom, kromom in podobno, npr. železniški pragovi, in jih tudi evropska zakonodaja obravnava kot odpad. Po sporni slovenski odredbi pa se praktično vsi lesni ostanki iz vseh šestih kategorij obravnavajo kot odpad.

LE V POSEBNIH PEČEH

Seveda je kurjenje lesnih ostankov dovoljeno tudi pri nas, a le v posebnih pečeh s posebnimi filtri, ki pa si jih manjša podjetja nikakor ne morejo privoščiti. Medtem ko ustrezna peč stane približno 50.000 evrov, stane filter za to peč še enkrat toliko. Pred kratkim je eno izmed redkih še delujočih dolenjskih lesnopredelovalnih podjetij, da bi lahko v skladu z zakonodajo izrabljalo lesne ostanke za proizvodnjo toplote, kupilo in namestilo filter za blizu dvesto tisoč evrov. Primerljivemu avstrijskemu podjetju tega ni bilo treba storiti.

V veljavni uredbi je tudi kar nekaj napak in nesmislov, na primer ta, da določa, da vsebnost klora v gorivu, torej še pred izgorevanjem in čiščenjem dimnih plinov, ne sme presegati 100 mg/kg goriva. Po raziskavah (dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta) večina lesnih ostankov, v nekaj primerih celo naraven les presega predpisano koncentracijo klora. Nemška uredba o sežiganju odpadkov določa najvišjo koncentracijo klora v izgorelih dimnih plinih 60 mg/m3. Kar pa zadeva onesnaževanje okolja, je pomembna le koncentracija v izpustu, in ne v gorivu.

PRI NEMCIH DRUGAČE

Nemška zakonodaja na primer v manjših in srednjih kurilnih napravah ne dovoljuje le kurjenja lesnih ostankov brez kakršnihkoli primesi (lepil, lakov ipd.), ampak med drugim tudi pobarvan, lakiran ali oplaščen, oplemeniten in prevlečen les ter pri tem nastale ostanke, če niso uporabljena lesna zaščitna sredstva oziroma oplaščenje ter prevleka ni sestavljena iz halogensko organskih spojin, ter vezan les, iverne plošče, vlaknene plošče ali drugi lepljen les, kot tudi pri tem nastale ostanke, če niso nanesena lesna zaščitna sredstva oziroma jih ne vsebujejo ter prevleka ni sestavljena iz halogensko organskih spojin. Če se ta goriva v Nemčiji uporabljajo v manjših in srednjih kurilnih napravah, zanje seveda tudi ni potrebno okoljevarstveno dovoljenje, kot je to zahtevano v Sloveniji.

Veliko pove tudi podatek, da so omejitve emisij pri kurjenju lesnih ostankov šestkrat bolj stroge kot pri kurjenju črnega premoga, ki ga nekateri očitno precej vplivni posamezniki prek svojih podjetij uvažajo iz Indonezije.

ZA DRVA RAJE HLODOVINA

Inženir Alojz Kobe iz Lesnine inženiringa, sicer tudi član izvršnega odbora LGS, se je s pooblastilom Zveze lesarjev Slovenije obrnil na vlado s celim spiskom pripomb in predlogov na gradivo za novo uredbo o emisiji iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki sicer predvideva uporabo ostankov, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva, tudi kot gorivo v malih kurilnih napravah. Pravi, da je to korak v pravo smer, a obenem priporoča, naj bodo omejitve primerljive z omejitvami v ostalih evropskih državah, pa tudi nadzor bi moral biti smiseln.

Poleg tega Kobe opozarja tudi na pomemben okoljevarstveni vidik: »Pri uporabi fosilnih goriv (premoga, nafte, zemeljskega plina, plastike ipd.) se sproščajo toplogredni plini. Les pa na vsako tono veže približno dve toni CO2, kar zmanjšuje onesnaževanje. Zato bi morali spodbujati uporabo lesa za izdelke in s tem vezavo CO2. Tudi če se lesne ostanke ali les pokuri za energetske namene, pri tem ne prihaja do dodatnega izpusta CO2, saj so ti enaki, če les uporabimo za kurivo, kot če zgnije in strohni v gozdu. Lesarji in ostali, ki nam ni vseeno za slovensko prihodnost, lahko samo upamo, da bo sporna uredba spremenjena prej, preden bo večina lesarjev propadla. Čas bi že bil, da iz besedičenja in velikih strategij preidemo na reševanje konkretnih težav, ne pa da si z nespametnimi odločitvami žagamo vejo, na kateri sedimo. Slovenija je edina evropska država, kjer lesarji ne smejo uporabljati lesnih ostankov za energetske namene. Istočasno se spodbuja predelavo najkvalitetnejše hlodovine v sekance, pelete in druge energente, namesto da bi iz lesa najprej izdelali kvalitetne izdelke z visoko dodano vrednostjo, ostanke, ki pri tem nastajajo, pa bi lahko uporabili tudi za energetske namene.«

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista, 27. novembra 2014

Igor Vidmar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava