DL: Prvič naprodaj pleterski 12 let star vinjak

26.2.2015 | 14:50

Kartuzija (Vir: svetovni splet)

Jože Simončič rad postreže s pleterskimi dobrotami, med katerimi so gotovo dobra vina in sadje. (Foto: L. M.)

Kartuzija Pleterje ni le najmlajša in edina še živeča skupnost kartuzijanov v Sloveniji, ampak deluje v Drči pri Šentjerneju tudi kot velika kmetija oz. gospodarska enota, kar je za njen obstoj nujno. Skupaj obsega 60 hektarov zemlje (polovico zunaj, polovico znotraj obzidja, pa še gozdove, ki so jim bili vrnjeni z denacionalizacijo), ki jo je treba obdelovati, vzdrževanje poslopij pa tudi ni malenkost, saj imajo kar tri hektare streh! Trenutno jim veliko skrb predstavljajo tudi letošnje poplave, ki so Kartuzijo močno prizadele. Kot pravi dolgoletni vodja ekonomije samostana Jože Simončič - prav te dni, 1. decembra bo na tem mestu že četrt stoletja -, je bil hudourniški potok, ki običajno ponikne nad kartuzijo, tako močan, da je vdrl v hišo. »Teklo je po križnem hodniku in vsej hiši, voda je bruhala ven v vrtovih meniških celic. Reševali smo, kar se je dalo, zlasti tam, kjer so leseni podi. Ven smo zvozili med dvesto in tristo samokolnic blata. V tem vremenu se vlaga slabo suši, pred vrati je zima. Škoda je velika in se bo kazala še v naslednjih dveh desetletjih,« pravi Simončič.

Tudi zato je prodaja njihovih izdelkov pomemben vir dohodkov Kartuzije Pleterje. Gospodarska dejavnost je zelo pestra - ukvarjajo se tako z vinogradništvom kot s sadjarstvom, pridelke predelujejo. Obdelujejo okrog 5,5 hektarov vinogradov, in sicer po načelih integrirane in naravi prijazne pridelave. Po besedah Simončiča je letošnji vinski letnik bolj skromen, kar pomeni, da imajo v kleti le dve vrsti vin: cviček, ki je njihovo osnovno vino in je letos zelo tipičen in piten, ter mašno vino kot zvrst belih sort. Njihovo polsladko mašno vino bo letos gotovo eno redkih vin, ki ne bo prav nič umetno dosladkano. Gojijo sorte: modro frankinjo, šardone, sivi pinot, laški rizling in traminec, pridelujejo vrhunska sortna in predikatna vina, penino, rose.

BLAGOVNA ZNAMKA PLETER

Sedem tisoč trt je letos prvič rodilo, kar je glede na količinsko šibkejši letnik prišlo ravno prav, pravi Simončič in pove, da je letos v njihovi kleti okrog 70 tisoč litrov vina, včasih ga je bilo že tudi več, sto tisoč. Večino vina bodo prodali na slovenskem trgu, del pa tudi na tujem. Vina, ki jih tako kot vse njihove pridelke in izdelke tržijo pod blagovno znamko Pleter, imajo radi Nemci, Avstrijci, Madžari.

Ponosni so, da se bo letos na njihovi trgovski polici pr vič pojavila nova steklenica, in sicer 12 let star vinjak, ki so ga pridelali iz čiste žametovke. V lesenih hrastovih sodih so ga starali od leta 2002, zadnji dve leti pa so ga redčili iz 60- na 40-odstotnega. V glavnem bo na voljo v pleterski prodajalni, kjer ponujajo vse svoje pridelke in izdelke, od sadja do vin in drugih pijač.

DREVESNICO OHRANJAJO

Pomembna dejavnost kartuzije je tudi sadjarstvo. Znana je njihova drevesnica s starimi, odpornimi sortami hrušk in jabolk. Cepiče pridelajo v lastnem sadovnjaku, ki je kot nekakšna genska banka Slovenije, v k ateri je s kupaj okrog 200 sort. »Pred sedmimi leti smo že razmišljali o ukinitvi drevesnice, a potem je zanimanje začelo zelo naraščati in v zadnjih mesecih imamo res veliko obiskovalcev, ki pridejo k nam po sadike. Med njimi so tako starejši, ki hočejo stare sorte sadja, kot mlajši, ki si okrog hiš urejajo vrtove. Na ta način tudi mi nekaj prispevamo k zeleni Sloveniji,« pravi ekonom samostana. Sadike prodajajo tudi prek spleta.

V ekološkem duhu pa je tudi škropljenje sadnega drevja z doma kuhano žvepleno apneno brozgo, za kar so bili registrirani edini v Sloveniji. Žal je 15-letna registracija lani potekla, stroški za pridobitev nove pa so tako veliki, da ekonomika tega ne prenese. Tako Simončič pravi, da brozgo kuhajo le še za svoje potrebe, prodajajo pa je ne več – skuhali so jo tudi po 80 tisoč litrov na leto. A ljudje, ki so zdaj odvisni od uvoza redkih registriranih pridelovalcev tovrstne brozge, povprašujejo in se zanimajo za tak način ekološkega škropljenja sadnega drevja. »Z veseljem jim povemo recepturo, če hočejo to početi sami,« pravi.

Sicer pa pleterska kartuzija, ki ima tudi zelenjavni vrt, v glavnem za lastne potrebe, iz sadja kuha sadjevec in ga še oplemeniti. Znana je njihova posebnost – pleterska hruška v žganju, a tudi brinjevec, grenčica, viljamovka in likerji so priljubljeni. Kot pravi Simončič, se trudijo za kvaliteto in zagovarjajo tradicijo, pri svojem delu pa prisegajo na sodelovanje s stroko. Tudi v tem so lahko zgled mnogim drugim.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista, 27. novembra 2014

Lidija Markelj