DL: V Sloveniji sramotno nizka poraba jabolk

1.2.2015 | 12:20

Privlačna razstava jabolk, žit, fižola in česna v avli topliškega kulturnokongresnega centra. (Foto: M. Ž.)

Jablana je še vedno vodilna sadna vrsta v Sloveniji, žal pa so jabolka tudi edino sadje, ki ga pridelamo več, kot ga porabimo. In prav jabolku, ki je prava vitaminska bomba, so v Dolenjskih Toplicah namenili posebno jesensko večdnevno prireditev. V praznik topliškega jabolka, ki je bil letos že štirinajsto leto zapovrstjo, so moči znova združili domača občina, topliško društvo podeželskih žena in Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (KGZ). Zadnji poskrbi za strokovno plat dogajanja, ki so ga letos še nadgradili.

Po besedah Natalije Pelko so na KGZ ocenili, da je potrebno nadaljevati s  promocijo in spodbujanjem občanov k pridelavi lokalne hrane na eni strani in spodbujanju nakupa lokalnih pridelkov na drugi. In da bodo ti pridelki čimbolj kakovostni, so se odločili, da bodo nadaljevali z ocenjevanjem domačih sadnih sokov in sadnih kisov in s prikazom predelave jabolk v jabolčni sok, pripravili so strokovno predavanje za predelovalce in brezposelne, na katerem želijo predstaviti, da so tudi na manjših površinah priložnosti za pridelavo in predelavo vrtnin in poljščin ter tudi za peko kruha. Pripravili so še razstave jabolk, žit, fižola in česna, prikaz pletenja česnove kite in delavnico za organizatorje šolske in vrtčevske prehrane z degustacijo različnih sort jabolk in drugega sadja ter 100-odst. jabolčnega soka.

»Razstava jabolk ima vedno več namenov - glavni je seveda popularizacija sadjarstva tako pri pridelovalcih kot kupcih, nadalje pa je tudi kulturni dogodek, ki seznanja obiskovalce z bogastvom sort jabolk v naši okolici, s končnim ciljem dvigniti zanimanje in porabo jabolk. Seveda pa želimo obiskovalce tudi navdušiti, da v svoje vrtove zasadijo čim več sadja, saj smo vendar sadjarska dežela. Delavnica za organizatorje šolske prehrane pa je pomembna zato, ker se pri naših otrocih vse začne. Ti imajo zelo izostren okus, in če otroku ponudimo slabo sadje, smo pri njem zasidrali slabo mnenje o tovrstni hrani,« je menila Andreja Brence iz KGZ in dodala, da bi ljudje morali postati bolj aktivni kupci ter zavrniti slabo in neokusno sadje oziroma ga reklamirati.

V Sloveniji imamo po besedah Brencetove sramotno nizko porabo jabolk. Letno jih pojemo okoli 18 kilogramov na prebivalca. »Za tako skromno porabo nista krivi zgolj gospodarska kriza in nizka kupna moč, tudi cene jabolk ne. Te so pri nas nižje kot v večini ostalih evropskih dežel. Odgovornost za nizko potrošnjo jabolk nosimo vsi, ki smo kakor koli vključeni v njihov pridelovalno-prodajni krog,« je poudarila.

SOKOVI DOBRI, KISI SLABŠI

Na drugem ocenjevanju sadnih sokov in kisov so v KGZ pod drobnogled vzeli 14 vzorcev bistrega jabolčnega soka, tri motnega jabolčnega soka in pet vzorcev ostalih sadnih sokov ter osem vzorcev kisa. S kakovostjo bistrega in motnega jabolčnega soka so bili zadovoljni, saj je bila večina priznanj zlatih. »Pri bistrih sokovih smo izločili le dva, pri motnih in ostalih pa nobenega. Žal ni bilo tako pri jabolčnih kisih, kjer smo jih od osmih vzorcev izločili pet. To je zelo veliko, kar posledično pomeni, da bo delo naših strokovnih služb moralo v prihodnje temeljiti na tehnologiji pridelave kakovostnega kisa. Glede na to, da so bili kisi večinoma iz leta 2013, ko je bila surovina zelo dobra in so jabolka imela zelo visoke deleže sladkorjev, smo pričakovali, da bodo kisi kvalitetnejši. Napake so se dogajale že pri alkoholnem vrenju in nadaljevale tudi naprej pri ocetnokislinskem vrenju. Največja napaka je bila oksidacija in okus po miševini, to je grenak priokus, pa tudi cik, ki je posledica oksidacije,« je ocenil Martin Mavsar iz KGZ in dodal, da je najvišjo oceno prejel jabolčni kis Sadjarske kmetije Košiček iz Žužemberka, ki je res dober in brez kakršnih koli priokusov in vonjav.

»Osnova dobrega kisa je zdravo, dozorelo in kvalitetno sadje, in to ne glede na to, po kakšnih načelih je pridelano – ali je to navadna, integrirana ali ekološka pridelava. V nasprotnem primeru ne moremo pričakovati dobrega izdelka,« je še poudaril Mavsar.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 23. oktobra 2014

M. Žnidaršič