DL: Delovodja na sodišču - Sprva rešitelj, nato grobar podjetja

28.1.2015 | 14:45

Alojz Radej meni, da je obtožba konstrukt njegovega bivšega direktorja Alojza Češnovarja.

Alojz Radej s Krajnih Brd nad Blanco več kot dve leti s svojega računa ni dvignil niti evra, čeprav je nanj dobival kar solidno plačo, tako da je imel privarčevanih 100 tisoč evrov, v istem času pa si je premoženje povečal za najmanj 216 tisoč evrov. Kupoval je parcele, traktor za 47 tisoč evrov, pa terenca za skoraj 40 tisočakov, štirikolesnik in še kaj. »Jasno je, da takšno povečanje ni mogoče z legalnim zaslužkom, kar je ugotovila že davčna uprava,« so prepričani na krškem okrožnem tožilstvu.

Radej se je v podjetju Iteo Raka zaposlil kot zelo kvalificiran in sposoben delavec. Tudi direktor Alojz Češnovar je bil zadovoljen z njim, zato mu je začel prepuščati posel. Radej si je tako pridobil zaupanje direktorja, ki pa Radeja očitno ni bil več sposoben nadzirati.

Tako je Radej postal glavni za vse. Pod nadzorom je imel celotno poslovanje, tudi nabavo in knjiženje materiala, sestavljal je ponudbe in obračune. Tako je postal najpomembnejši člen v firmi. »Leta 2009 je od direktorja zahteval 60 tisoč evrov, češ da jih mora dati nadzorniku ceste, ker da dela na Impoljci niso dobro opravljena, hkrati pa je zagrozil, da bo zapustil službo. Direktor se je zbal, da bo ostal brez edinega vodje del, in dal denar,« je v zaključni besedi izpostavil tožilec, a sodišče prav v tem delu ni sledilo obtožbi.

Češnovar naj bi namreč vedel, da denar ni namenjen nadzorniku, pač pa bi ga pospravil Radej v svoj žep. Je bil pa direktor Češnovar bolj previden pri drugem poskusu izsiljevanja, ko je Radej od njega »za nadzornika« zahteval dvakrat več kot prvič, saj mu denarja ni dal. Od direktorja je denar po telefonu zahteval nek moški in zanimivo, da so pri hišni preiskavi, v avtu, ki ga je hotel Radej skriti pred preiskovalci, našli SIM kartico, iz katere je bil opravljen klic, ko je »nadzornik« zahteval denar. Sicer pa je bila tudi hišna preiskava spektakularna. Radej se je namreč za več ur skupaj z otroki zaklenil v hišo in ni hotel odpreti vrat, da je popustil in preiskovalcem odprl vrata svojega doma, ga je prepričala šele žena.

Tožilstvo je sicer za Radeja predlagalo enotno kazen pet let in pol zapora, a je bila izrečena kazen precej nižja prav zaradi očitkov o goljufiji, katerih je bil R adej oproščen. Po še ne pravnomočni obtožbi je kriv nadaljevanega kaznivega dejanja poneverbe in treh kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Sodnica Cvetka Ogorevc Sotelšek mu je izrekla kazen tri leta in dva meseca zapora ter 5.000 evrov denarne kazni. Prav tako je sodnica ugodila premoženjsko pravnemu zahtevku v višini 60.610,94 evra in izrekla ukrep začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim je Radeju prepovedano razpolaganje z denarjem na njegovem bančnem računu.

POTEM ŠE UREJANJE DVORIŠČ

»Ko od direktorja Češnovarja Radej ni uspel dobiti 120 tisoč evrov, je našel nov način, kako priti do denarja. Z delavci podjetja je začel urejati dvorišča. Šlo je za 12 gradbišč, kjer je Radej zaslužil dobrih 60 tisoč evrov, denar pa je zadržal zase in ga ni predal računovodstvu. Direktor za ta gradbišča sploh vedel ni, saj je izbiral dvorišča blizu gradbišč, kamor je prerazporedil nekaj delavcev. Da nekaj s poslovanjem podjetja ni v redu, je Češnovar ugotovil šele leta 2011, ko ni bilo denar ja za plače, takrat je tudi od dela vcev izvedel za dela na dvoriščih,« je v zaključni besedi izpostavil tožilec in dodal, da je Radej po stečaju podjetja izkoristil jezo delavcev, da so pod njegovim vodstvom pisali izjave in jih prepričeval, naj držijo z njim.

V BOSNO PO IZJAVE

»Leta 2012 je šel celo sam Radej po izjave v Bosno, kjer je nagovoril tri delavce, kako naj pričajo: da je imelo torej podjetje črn fond, iz katerega je direktor izplačeval nadure, in prav od dela na dvoriščih se je denar stekal v ta črni fond. Leta 2013 jih je pripeljal v Slovenijo, da so pričali na sodišču, in tri dni preživel z njimi,« je še dodal tožilec. Sicer pa sodba Radeju očita tudi, da si je prilastil 55 kubičnih metrov kamna za 100-metrsko kamnito škarpo okoli svoje hiše. Sam se je zagovarjal, da je bil kamen kompenzacija za letni dopust, hkrati pa mu naj bi, kot je trdil sam, direktor vsak mesec na roke izplačal 1.500 evrov gotovine za nadure.

Obsojen je bil tudi zaradi očitkov o ponareditvi in uničenju poslovnih listin, ko je iz gradbenega dnevnika o rekonstrukciji ceste v Pristavi pri Šentjerneju pred štirimi leti iztrgal deset listov in ponaredil dokumentacijo, saj podjetje Iteo ni pravočasno končalo del, občini pa je zato grozil odvzem evropskega denarja. Liste je skril doma v omari in so jih policisti med hišno preiskavo našli slučajno.

»Pri izreku kazni je potrebno upoštevati veliko kriminalno količino, direktni naklep, pohlep, zaslužek, vztrajnost in odločnost, da nagrabi še več denarja. Radej je povrhu vsega še izkoristil stisko delavcev, hkrati pa ni pokazal nobenega obžalovanja. Še več: delavce, ki niso pričali, kot je želel, je zmerjal s pezdeti,« je še izpostavil tožilec, pooblaščenec podjetja Iteo pa je dodal, da je Radej zlorabil tudi človeško plat direktorja, ki mu je neizmerno zaupal. »Svoj ključen položaj v podjetju, ki si ga je pridobil s poznavanjem dela, je zlorabil tako, da je izkoristil svoje sodelavce, da so opravljali delo v dobri veri, da delajo v korist družbe, nevede pa so delali za Radeja. V bistvu je zlorabil tudi svoje sodelavce, saj je njegovo ravnanje močno, če ne že bistveno pripomoglo, da je šlo podjetje v stečaj, delavci pa so ostali brez plač in prihodnosti. Hkrati je oškodoval še upnike, ki so lahko svoje terjatve le prijavili v stečaj, vprašanje pa je, ali bodo te dobili plačane, oblatil pa je tudi čast nadzornika in zlorabil stroko in zaupanje na trgu slovenskega gradbeništva,« je še dodal. Radej je ves čas sojenja vztrajal, da je celotna obtožba konstrukt direktorja Češnovarja, zato se bo na sodbo pritožil, zoper sodbo pa se bo pritožilo tudi tožilstvo, ki je predlagalo občutno višjo kazen.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 23. oktobra 2014

Tanja Jakše Gazvoda