Na Kolpi našteli najmanj vodnih ptičev doslej
28.1.2015 | 13:40
Tudi letos je 17. in 18. januarja pod pokroviteljstvom mednarodne nevladne organizacije za varstvo in obnovo mokrišč Wetland International (v Sloveniji pa aktivnosti koordinira Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije - DOPPS) s prostovoljci opravilo zimsko štetje vodnih ptic. Akcija poteka že od leta 1967 na vseh celinah sveta (razen na Antarktiki). Vsako leto akcija poteka na določen dan (sobota in nedelja) v sredini januarja. Na južni polobli jih štejejo še drugič v sredini julija, a tam akcija ni tako dobro teritorialno pokrita. V popisu ptičev navadno sodeluje okrog 15.000 prostovoljcev iz več kot 100 držav, ki v štetje vključijo 25.000 različnih vodnih območij.
Namen projekta je ugotoviti, kako se spreminja število prosto živečih ptic po vsem svetu, odkriti, na katerih vodah se jih zadržuje največ, in ljudem dati priložnost, da dejavno prispevajo k varovanju ptic in narave. V Sloveniji je bil prvi popis organiziran 1988 v zelo skromnih okvirjih a se je do leta 1997 v popis vključilo toliko usposobljenih prostovoljcev, da se sedaj popis izvaja na 1.400 kilometrih rek in 150 jezerih, ribnikih in mokriščih ter celotni slovenski morski obali. V popisu se navadno registrira okrog 60 (pričakovanih) vrst ptičev, občasno pa še nekatere od 30-ih vrst, ki se pojavljajo redkeje. Doslej je bilo v zimskih štetjih na vodnih telesih v Sloveniji registriranih skupno 92 vrst. Za prepoznavanje tolikih vrst ptičev je potrebna zares dobra izkušenost. Pri vrstah kjer je to mogoče določi tudi spol opaženih osebkov in seveda natančno število. Štetje poteka na način, da se živali ne vznemirja in jate zaobide, da jih ne podimo pred seboj. Če pa nas ptiči preletavajo, pa poskušamo z ostalimi popisovalci uskladiti popisne podatke, da ne pride do dvakratnega popisovanja. Velja pravilo, da je bolje zapisati ptiča manj kot preveč. Zaradi vsega tega je potrebno delati natančno, na večjih odsekih in seveda v kar največji tišini.
Na Kolpi je pestrost manjša kot na nekaterih najpomembnejših mokriščih. Javni zavod Krajinski park Kolpa z DOPPSom pri teh aktivnostih sodeluje od januarja 2008, registriramo pa v tem času tudi več kot 20 vrst vodnih ptičev.
In zakaj se ti popisi sploh izvajajo? Najpomembnejši cilji IWC so: izdelava ocen velikosti populacij vodnih ptic, opazovanje sprememb v številčnosti in razširjenosti populacij, vrednotenje pomena posameznih območij v mednarodni mreži mokrišč in zagotavljanje podatkov za podporo varstvu in upravljanju mokrišč.
Letos smo popisovalci uspeli pokriti področje od Damlja do Rakovca (meddržavni mejni prehod do katerega je Kolpa mejna reka), kar je tudi standardno popisno območje, ki pa ga nismo uspeli pokriti prav vsako leto. Včasih smo posegli tudi izven popisnega območja - vse do Prelesja – a to območje ni zajeto v podatke DOPPS. V tem območju (Prelesje – Kot pri Damlju) je številčnost in vrstna pestrost ptičev precej skromnejša.
Letošnje štetje se je pokazalo kot eno najskromnejših doslej: tako številčno kot vrstno. Včasih smo v štetju popisali tudi krepko več kot 1.000 ptičev, letos pa se je ta številka ustavila pri 519 osebkih. Daleč največ je bilo registriranih rac mlakaric, sledijo pa veliki žagarji, kormorani, mali ponirki, sive in velike bele čaplje ter zelenonoga tukalica. Ena od tokratnih posebnosti popisa je bila, da prvič nismo opazili labodov grbavcev, lisk in podobno.
Absolutne številke popisa same po sebi še niso končni pokazatelj stanja v naravi, saj v večji meri lahko predvidevamo, da tokrat več ptičev ni priletelo prezimovat k nam tudi zaradi mile zime, ki dovoljuje populacijam vodnih ptičev prezimovat v severni Evropi.
Smo pa tokat lahko v večjem delu Kolpe na brežinah opazovali številna podrta ali ogrizena drevesa – delo naših novih prebivalcev - bobrov, ki so se očitno na območju od Marindola do Damlja že dobro udomačili. Več o bobrih pa prihodnjič, saj izvajamo obširnejši monitoring.
Boris Grabrijan
KP Kolpa
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (14)
29.1.2015–1 + (0) – (1) Oceni vika lozar
Ni se za čuditi, ljudje si krepko prizadevamo uničiti vse okoli sebe , ker se nismo pripravljeni nečemu odpovedati na račun ranljivejšega. Tudi vtikamo se na vsa področja in učimo strokovnjake, s tem samo kažemo svojo nevednost in človeški egoizem.
29.1.2015–1 + (0) – (1) Oceni vika lozar
Ni se za čuditi, ljudje si krepko prizadevamo uničiti vse okoli sebe , ker se nismo pripravljeni nečemu odpovedati na račun ranljivejšega. Tudi vtikamo se na vsa področja in učimo strokovnjake, s tem samo kažemo svojo nevednost in človeški egoizem.
29.1.2015+1 + (1) – (0) Oceni poštenjak
Vika daj nehaj pisat neumnosti. Kaj nimaš drugega dela? Pod vsakim člankom je tvoj komentar kaj se imaš za tako pametno. Primi se raje štedilnika pa malo pospravi........ Ne moreš verjet!!
29.1.2015Oceni lepa Anka
Gospa Vika, večkrat ciljati mimo in tudi sedaj. Nas je kar nekaj ob naši lepi Kolpi, ki nam ni vseeno, kako pristopimo k naravi. Zato pa je takšna, neokrnjena narava in skromni ljudje. Poleg tega pa ne jamramo vsevprek, tudi delati znamo za majhen denar ali pa največkrat zastonj.
29.1.2015Oceni lepa Anka
Gospa Vika, večkrat ciljati mimo in tudi sedaj. Nas je kar nekaj ob naši lepi Kolpi, ki nam ni vseeno, kako pristopimo k naravi. Zato pa je takšna, neokrnjena narava in skromni ljudje. Poleg tega pa ne jamramo vsevprek, tudi delati znamo za majhen denar ali pa največkrat zastonj.
29.1.2015+1 + (1) – (0) Oceni mika
Boris ne razumem zakaj ni nič hudega če bobri uničijo drevi če ga pa človek poseka je pa haloooo
30.1.2015+1 + (1) – (0) Oceni whatever
"...tudi vtikamo se na vsa področja..." mi? :D vika ta ti zmaga haha. pa ce smo ze pri strokah... vika bi lahko ustanovila svojo stroko (vikologija - veda ved; veda o stvareh za katere clovestvo se ni vedelo do sedaj), kjer bi bila strokovnjak le ona, drugi pa nevednezi in egoisti. Vedno znova se ti nasmejim :)
31.1.2015+2 + (2) – (0) Oceni TITO
Nehajte kritizirati mnenje(komentar) g.Lozar, ker edino ona poda komentar pod svojim imenom a mi vsi se pa skrivamo vsak pod svojim lažnim imenom! Čeprav ob nekaterih komentarjih imava različna mnenja jo nikoli nisem še žalil pod drugim imenom kot nekateri!
31.1.2015— + (2) – (2) Oceni vika lozar
Moram malo braniti svoje besede zgoraj. Vsi ljudje s sedanjim razsipniškim načinom (voda, avtomobili, elektrika, ropanje naravnih resursov preko vse mere) vplivamo na to, pa ne mislim glih samo na ptice ob Kolpi, smo krivi, da narava ni več to kar je bila. Ne rabim biti pametna, kot mi nekateri očitajo, dejstva so tu! Če se ne bomo poboljšali, nas bodo naši zanamci kleli.
1.2.2015+2 + (2) – (0) Oceni Jure
Koliko je ta Vika stara? Ali sploh ve kaj je prioriteta Krajinskega parka?
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Nuša Derenda ostro zanika govorice o ločitvi
pon, 25.3.2024
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
Dvojčici Yebuah: Vse najboljše za 50. rojstni dan
tor, 26.3.2024