DL: Ob Težki vodi - Tak sprehod mogoč le v Novem mestu

23.1.2015 | 14:40

Marjan Lapajne je predstavil pobudo za pešpot do Trdinovega vrha. Za njim sta Jelka in Andrej Hudoklin. (Foto: B. B.)

Marjan Lapajne je predstavil pobudo za pešpot do Trdinovega vrha. Za njim sta Jelka in Andrej Hudoklin. (Foto: B. B.)

Mordaxovo sprehajališče bi morali urediti bolj premišljeno, saj je pogosto poplavljeno. (Foto: B. B.)

Mordaxovo sprehajališče bi morali urediti bolj premišljeno, saj je pogosto poplavljeno. (Foto: B. B.)

Prizor, na kakršnega v središčih mest le težko naletimo. (Foto: B. B.)

Prizor, na kakršnega v središčih mest le težko naletimo. (Foto: B. B.)

Ob potoku Težka voda, od njegovega izliva v reko Krko na Kandijski cesti pa do Revoza ob Belokranjski cesti, je v nedeljo vodila pot urbanega sprehoda Jane's Walk, ki ga je Društvo arhitektov Dolenjske v Novem mestu letos pripravilo drugič. Sprehod s približno 40 udeleženci je vodila arhitektka Jelka Hudoklin. »Zeleni pas ob potoku, ki povezuje središče Novega mesta z okoliškimi naselji in zaledjem, je izrednega pomena, žal pa v veliki meri ostaja neizkoriščen,« je uvodoma poudarila in že na izhodišču sprehoda, na neurejenem peščenem parkirišču pred izlivom v Krko, opozorila na neprimeren odnos do te naravne vrednote.

»Gre za redek primer, ko se večji potok v središču mesta izliva v reko,« je na posebnost Težke vode opozoril arhitekt Marjan Lapajne in predstavil pobudo za ureditev poti ob potoku od njegovega izliva do Gotne vasi in Stopič z navezavo na Trdinov vrh.

Na idilični zelenici v dolini ob meandru potoka pod Lebanovo ulico je Andrej Hudoklin iz Zavoda za varstvo narave predstavil pomen habitata Težke vode, ki jo je označil za stik Novega mesta z Gorjanci. Ob potoku videvajo vodomca, kar priča o razmeroma bogatem ribjem življu (Težka voda je gojitveni potok). Malo nad Novim mestom v Težki vodi prebiva tudi rak koščak, ki pa ga v mestu zaradi organske onesnaženosti, na katero je sprehajalce opozoril tudi občasen neprijeten vonj, ni več.

NEPREMIŠLJENI POSEGI

Jelka Hudoklin je poudarila, da se struga potoka ves čas malo spreminja, kar se vidi po katastrih, ki odstopajo od dejanskega stanja. Zato je toliko pomembnejše varovanje zelenih pasov ob vodi, saj zaradi premikanja struge na nekaterih mestih med potokom in objekti ob njem ni več prostora niti za pot. Sprehajalci so se nato podali do doma starejših občanov v Šmihelu in naprej proti vrtnariji na Smrečnikovi ulici, kjer je Težka voda v začetku septembra močno poplavljala. Posledice so vidne še danes, zanje pa ni kriv le visok vodostaj, kot ga ne pomnijo, ampak tudi nepremišljeni posegi v prostor ob potoku. Prav na območju hiše nekdanjega ministra za prostor Sama Omerzela so pred leti zasuli prepust za vodo, ki je nato zalila njegovo posestvo, hitrejše odtekanje naplavljene vode pa je nato preprečil še previsok nasip.

Ob trasi sprehoda stojijo štirje nekdanji mlini, najbolj znan pa je Znančev, ki je tik ob mostičku na Smrečnikovi ulici. Arhitekt Lapajne v njem vidi priložnost za ureditev atraktivne izhodiščne točke bodoče pešpoti proti Trdinovemu vrhu, cesto in most čez Težko vodo — na tem odseku je potok s škarpami zaprt v izredno ozek profil, ki je botroval nedavnim poplavam — pa bi morali v tem primeru nekoliko prestaviti.

A zaščiten propadajoč mlin je že vrsto let tudi kamen spotike pri urejanju ozkega prometnega grla na tem delu Smrečnikove ulice. Pred kakršno koli ureditvijo bo treba rešiti vprašanje lastništva, Izidor Jerala z občinskega urada za prostor pa je pri tem poudaril, da bodo z lastnikom mlina glede cene le težko našli skupni jezik.

SPREHAJALIŠČE ODNAŠA VODA

Nedaleč stran, pod železniškim viaduktom, Težko vodo prečka brv. Tam sta bili nekoč gmajna in napajališče za živino. Jelka Hudoklin, ki je odraščala v bližnji hiši, se spominja, da je prav na tem mestu nekaj svojih del ustvaril Božidar Jakac. Svet ob potoku takrat še ni bil zaraščen, z brvi pa se vidi tudi grmski grad. Ena od mojstrovih slik iz te serije danes visi v rotovžu.

Brv pripelje na edino urejeno pešpot ob Težki vodi, Mordaxovo sprehajališče, ki se začne pri grmskem gradu in se ob potoku za tovarno Revoz poldrugi kilometer vije do Regrče vasi. Žal sprehajališče ni urejeno, kot bi bilo potrebno, pa tudi dokončano ni. Težka voda tam redno poplavlja in odnaša peščeno pot, ki se konča kar sredi travnika, pod ulico Ob Težki vodi, kak kilometer pred Belokranjsko cesto oz. Gotno vasjo.

Kot je povedal Franci Bratkovič, član uprave Revoza, v podjetju vsake toliko časa sanirajo poškodovano pot, pripravljeni pa so tudi na kaj več. Lani so predstavili svojo pobudo za ureditev, a kot je poudaril: »Revoz je tu zato, da izdeluje avtomobile, ne da gradi poti.«

Jelka Hudoklin je Revozovo pobudo označila za hvalevredno, vlogo mestne občine pa za nezadostno: »Pot ni narejena strokovno. Morali bi upoštevati visoke vodostaje Težke vode, urediti prepuste, jarke in podobno. Brez nič ni nič.«

BOLJŠE GOSPODARJENJE Z VODO

Jerala je ob tem pojasnil, da se je občina v zadnjih letih lotevala le projektov, pri katerih je pridobila sofinancerski delež, ker pa velja za bogato občino, majhni projekti za kaj takega niso prišli v poštev. »Se pa politika EU na tem področju spreminja, zato pripravljamo trajnostno strategijo urbanega razvoja. Dokument bo v kratkem v javni obravnavi, v njem pa bo Težka voda ena izmed prioritet. Sicer pa nisem pretirano slabe volje. Takega sprehoda, kot ga imamo danes, ne moremo imeti v nobenem drugem slovenskem mestu. Stik mesta s Krko in Težko vodo je posebnost, na kateri lahko zgradimo prepoznavnost. Druge mestne občine imajo vodo po večini odrinjeno nekam na obrobje, pri nas pa je vpeta v mesto.«

Tudi Jelka Hudoklin s strinja, da zeleni pasovi ob vodi do neke mere odtehtajo dejstvo, da v Novem mestu nimamo parka, »le nekoliko bolj jih je treba kultivirati«. Pri tem je opozorila tudi na vse bolj postransko vlogo vodnega gospodarstva. To je nekoč zgledno skrbelo za vodotoke in zelene pasove ob njih, zadnja leta pa je bilo kar 90 odst. denarja iz vodnega sklada namenjenih za gradnjo elektrarn na spodnji Savi.

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 23. oktobra 2014

Boris Blaić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava