DL: 50 let Hydrovoda - Veliko naredili, veliko še morajo

11.12.2014 | 11:50

Antun Gašparac je na čelu Hydrovoda že od leta 1997. (Foto: M. L.-S.)

Javno podjetje Hydrovod, d. o. o. je eno izmed manj kot petih komunalnih podjetij v Sloveniji, ki skrbijo samo za vodooskrbo. »Voda je po naši zakonodaji živilo, je hrana, in zato je prav, da je ločena od drugih komunalnih zadev,« pravi direktor Hydrovoda Antun Gašparac o po njegovem prepričanju pravilni odločitvi, ki ji naša država sicer še ne sledi, na kočevskoribniškem območju pa so jo sprejeli že pred 55 leti.

Tako v Kočevju kot Ribnici so se ob koncu 50. let preteklega stoletja srečevali z velikim pomanjkanjem vode. V Kočevju je zaradi fekalnega onesnaženja zajetij izbruhnila celo epidemija tifusa. Poleg tega so ugotavljali, da sta vodovoda v Kočevju in Ribnici nerentabilna. »Soočeni s temi dejstvi so odgovorni v Kočevju in Ribnici sprejeli zamisel o skupnem reševanju vodooskrbe v obeh občinah, ki bi bilo mogoče s skupnim upravljavcem in skupnim vodooskrbnim sistemom, ki bi se napajal iz skupnega črpališča v Blatah,« pravi Gašparac o ustanovitvi Vodne skupnosti za vodovod Kočevje-Ribnica, ki je začela delati 1. novembra 1959.

»Smo ena redkih firm, ki je bila že takrat medobčinska,« pravi Gašparac in dodaja, da so zaradi nuje, ki je narekovala njihovo ustanovitev, danes tudi optimalno organizirani. Kot pravni naslednik Vodne skupnosti, ki je leta 1972, ko so se tudi preselili v novo upravno stavbo v Kočevju, kjer ima družba sedež še danes, upravljala okoli 140 km omrežja, danes Hydrovod izvaja dejavnost oskrbe s pitno vodo na celotnem območju občin Kočevje, Kostel, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in tudi delu občine Črnomelj. Po površini področja, ki ga pokrivajo, saj to obsega kar približno 1000 km2, kot tudi po številu vodovodnih sistemov, ki jih upravljajo, saj imajo zgrajenih 23 medsebojno ločenih vodovodnih sistemov z več kot 400 km oskrbovalnega omrežja in več kot 60 pomembnejšimi objekti, so med največjimi izvajalci dejavnosti oskrbe s pitno vodo v državi.

»Veliko število ločenih vodovodnih sistemov je pogojeno z dejstvom, da Hydrovod izvaja svojo dejavnost na površinsko zelo velikem in terensko razgibanem kraškem območju, ki ni ravno bogato z vodami in žal tudi relativno redko poseljeno, saj gre le za 30 tisoč porabnikov,« pravi Gašparac in dodaja, da ob jubileju ugotavljajo, da so z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, da pa bi verjetno lahko danes pokazali še več, če bi bila v preteklosti cenovna politika države na področju oblikovanja cen komunalnih storitev bolj ekonomsko naravnana. Čeprav so v zadnjih letih pospešeno obnavljali in gradili nove vodovode, imajo zato še veliko starega omrežja, tudi še več kot 50 km azbestnih cevi, obnoviti in posodobiti pa bi morali tudi nekatere vodarne in zgraditi objekte za čiščenje in pripravo pitne vode. Zato pa sta tudi kohezijska projekta Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica-Ribnica-Kočevje in Oskrba s pitno vodo na območju Suhe krajine, za katera že več kot leto dni čakajo na odločbo o sofinanciranju, nujna. Z njuno izvedbo bi dolgoročno zagotovili stalno in varno oskrbo s pitno vodo na celotnem kočevsko-ribniškem območju, s 30 milijonov evrov vredno ureditvijo vodovoda Kočevje-Ribnica-Sodražica pa bi v Blatah, kjer so leta 1960 zgradili črpališče, ki je še danes glavni vir pitne vode na kočevsko-ribniškem območju, zgradili tudi napravo za čiščenje pitne vode, ki je bila sicer načrtovana že ob ustanovitvi današnjega Hydrovoda pred 55 leti.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista, 4. septembra 2014

M. Leskovšek-Svete