DL: Zemlja bo postala še kako cenjena

28.11.2014 | 14:30

Tri generacije Malešičevih moških: Jožef, Matjaž, Matic in Maj. (Foto: M. B.-J.)

Tri generacije Malešičevih moških: Jožef, Matjaž, Matic in Maj. (Foto: M. B.-J.)

Tako je prepričan Jožef Malešič z Radovičev, ki je kmetijo lani predal sinu Matjažu, ki jo kot mladi prevzemnik obdeluje ob službi ... Malešičeva - Jožef in Darinka - z Radovičev pri Metliki sta ob službi še kmetovala na domači kmetiji. Leta 1980 pa se je gospodar posvetil zgolj kmetovanju in začel postavljati kmetijo na noge. Prideloval je vsega po malem, kot je bilo takrat v navadi v Beli krajini, ter redil bike in krave.

Potem je začel rediti le bike. Imel jih je okrog 40. Leta 1993 se je Jožef upokojil, s kmetovanjem pa je nadaljeval. Ko je bil že štiri leta v pokoju, se je preusmeril zgolj v poljedelstvo. Sedaj Malešičevi sejejo le koruzo, pšenico in ječmen, včasih pa so tudi sojo in krmni grah. Leta 2001 so naredili tudi sušilnico za žito. »Po starših sem podedoval sedem hektarov zemlje, ves čas pa sem jo dokupoval in jo še vedno. Sedaj imamo lastne zemlje že več kot 15 hektarov, v najemu pa jo imamo še 10 hektarov. Vse njive so v bližini vasi, parcele pa so velike in skupaj, tako da je kmetovanje lažje in je manj stroškov. Zemljo odkupujem v glavnem od Hrvatov, pred stoletjem pa so jo oni kupovali od naših kmetov na slovenskem bregu Kolpe.  Verjamem, da bo zemlja še kako dragocena in cenjena,« je prepričan Jožef.

Upokojenca Darinka in Jožef postorita še marsikaj na kmetiji, ki pa jo je lani prevzel sin Matjaž. »Uspešno sem kandidiral na razpisu za mladega prevzemnika. Dobil sem nekaj nepovratnega denarja, ki ga moram v petih letih vložiti v kmetijo. A smo denar že skoraj porabili, saj smo postavili novo gospodarsko poslopje,« pove Matjaž, ki je vesel, da ima takšno službo, da ob njej lahko še kmetuje. Kot inženir strojništva je namreč v bližnjem podjetju Kolpa zaposlen kot vodja orodjarne. Sicer pa je tudi večje delo na kmetiji le spomladi, ko pripravljajo zemljo, in jeseni ob spravilu pridelkov. Takrat pa si vzame dopust.

Matjaž se spominja, da je že kot otrok rad pomagal na kmetiji in užival ob kmečkem delu, ljubezen do zemlje pa prenaša tudi na sinova Matica in Maja. »Načrtujem, da bomo kmetijo še povečali, a le toliko, da jo bo še mogoče obdelovati ob službi, ki je še ne nameravam pustiti. Le od kmetije namreč ni mogoče živeti,« pravi Matjaž, ki s pomočjo drugih družinskih članov pridela na leto za znanega kupca po 30 ton pšenice in 150 do 200 ton koruze.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista, 28. avgusta 2014

M. Bezek-Jakše

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

8.12.2014Oceni delavec 

Članka nisem prebral zaradi naslova. Dejstvo je da lahko 2% ljudi preživi prebivalstvo na zemlji pa ne z motiko. Eni so to že zdavnaj skužili eni pa še bodo. Žal je tako.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava