DL: Neža Nedelko, diamantna maturantka

15.11.2014 | 14:00

Neža Nedelko (Foto: I. N.)

»Saj smo vedeli!« Tako so ji rekli številni, ko so ji čestitali za uspeh na splošni maturi. Neža Nedelko, ki je to šolsko leto zaključila novomeško gimnazijo z odličnim uspehom, in to s samimi peticami, je namreč blestela tudi na maturi. Ne le, da se je vpisala med štirinajst zlatih maturantov novomeške gimnazije, kot edina na Dolenjskem je dosegla tudi vse možne točke. »Zdaj se šele zavedam, da so uspeh od mene pričakovali. Ampak, kaj pa če mi ne bi uspelo? Šele po teh odzivih me je zaskrbelo,« se nasmeje simpatična in iskriva Novomeščanka, doma iz Bršljina, ki je ravno v ponedeljek dopolnila 19 let.

»Rezultatov na maturi ni mogoče predvideti, saj smo pri slovenskem in angleškem jeziku pisali esej, pri katerem ni pravi le en odgovor, kot je na primer pri matematiki, poleg tega je jezik živ, gibljiv,« pojasni. Za naravoslovne predmete pa je ni prav nič skrbelo. Naravoslovje je njeno močno področje, tudi zato se je vpisala na študij medicine. »O medicini ne vem veliko. Si pa že od malega želim postati zdravnica. Rada si postavljam cilje, to me motivira,« pripoveduje.

VSE JO RES ZANIMA

Z razliko od številnih vrstnikov, ki pravijo, da jim določ en predmet ne gre, sama k vsem predmetom pristopa z zanimanjem. »Mene res vse zanima. Pustiti se je treba navdušiti, ne pa se že vnaprej odločiti, da nek aj ni zate. V teh dneh sem se naučila k ačkati, kar tako, ker sem imela čas. Zadnjič sem se naučila zaigrati novo pesem na klavir. Doma bomo preurejali spodnje prostore in naučila bi se tudi polagati laminat, zakaj pa ne,« odkriva svoj pristop, s katerim si širi lastno obzorje in za katerega je precej zaslužna dve leti starejša sestra.

»V 7. razredu je sestra ugotovila, da kemija ni zanjo. Jaz sem hotela biti drugačna od nje in sem si rekla: Mogoče pa bo to nekaj zame!« pripoveduje. Uspeh v šoli ob tem ni izostal, njeno spričevalo je pravzaprav vsako leto enako. Sem in tja se med šolskim letom prikrade kakšna štirica, morda celo ena trojka, a na koncu je skupna ocena odlično, ena štirica je spričevalo »kazila« le v prvem letniku …

Njeni vrstniki včasih tarnajo nad prezahtevnostjo gimnazijskega programa, sama ugotavlja, da od šole dobiš, kar hočeš. »Gimnazija ponuja ogromno možnosti, od tebe je odvisno, kaj boš vzel.« Uživala je tudi v tistem več, česar ni v predmetnikih ostalih šol, kot so poudarki iz umetnosti, glasbe, ogledi gledaliških predstav.

Bližnjic do uspeha pa ni, poudarja. Obrestuje pa se kakovostna priprava, saj se učna snov pogosto nadgrajuje, in če tistega, česar ne razumeš, ne razrešuješ sproti, nastopijo težave. »Pri učenju ni dovolj le biti priden. Učiti se je treba tako, da učno snov res razumeš. Bolje je, da nečesa ne znaš, kot da znaš na pamet.« Sama se je na teste vedno rada pripravljala dovolj zgodaj, da je imela dovolj časa ne le za učenje, ampak tudi za ostale dejavnosti, med katerimi je za sprostitev in zdravje nekajkrat na teden tudi tek, igranje klavirja, včasih je bil tudi rokomet. Hvaležna je za razumevanje staršem, ki so jo včasih oprostili hišnih opravil, kadar jih ni utegnila opraviti, in vsestransko babico, ki jo še vedno vsak dan razvaja s kosilom.

Ta čas se dolenjska diamantna maturantka veseli poletnega oddiha s prijateljicami na morju, saj imajo več razlogov za praznovanje. Z velikimi pričakovanji pa se ozira v jesen, njen najljubši letni čas, ki ga bo letos odkrivala v prestolnici. Dosežek na maturi je bil odločilen glede njenega študija, saj se je z njim zavezala za prihodnjih deset do dvanajst let. Na ta čas gleda kot na čas, ko bo imela priložnost razvijati svoje sposobnosti in talente ter slediti življenjskemu cilju: spoznati sebe.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista, 14. avgusta 2014

Irena Novak