DL: Vinogradništvo in vino v Beli krajini že v prazgodovini

11.11.2014 | 14:50

Janez Weiss ve veliko o zgodovini belokranjskega vinogradništva. (Foto: M. B.-J.)

Foto: arhiv DL

DL: Vinogradništvo in vino v Beli krajini že v prazgodovini

Belokranjsko vinogradništvo ima gotovo zelo bogato zgodovino, a doslej še niso izdali knjige, ki bi govorila o tem. Črnomaljski zgodovinar Janez Weiss pravi, da arhivi skrivajo ogromno podatkov. Nekaj jih je izbrskal tudi sam ter jih združil v Paberke o zgodovini vinogradništva na Metliškem, torej v današnji Beli krajini.

Vinogradništvo in vino naj bi prišla v Belo krajino že v prazgodovini, čeprav za to trditev ni arheoloških dokazov. So pa zagotovo imeli vino antični Belokranjci, kar dokazuje amfora iz 4. ali 5. stol. našega štetja, ki so jo našli pri cerkvi sv. Duha v Črnomlju. Vendar so vino uvažali, vinske trte pa niso gojili. Gotovo pa se je vinogradništvo razvilo že pred letom 1227, saj v listini iz tega leta zagrebški škof Štefan piše, da so kmetje dolžni dati vino kot desetino. Največji zagon je vinogradništvo dobilo po letu 1277, ko so dobili oblast nad deželo goriški grofje in se je začela intenzivna kolonizacija dežele. Zanimivo je, da se je belokranjsko (in dolenjsko) vino v srednjem in novem veku imenovalo markwein, kar je pomenilo vino iz Marke. Ime je dobilo po slovenski Marki, katere del je bilo tudi Metliško. Ni pa znano, katere sorte grozdja so bile v njem.

»V 16. stol. je imel markwein najslabšo ceno med kranjskimi vini. Temu primeren je bil verjetno tudi njegov sloves. Ko pa so bili med drugo beneško vojno vinogradi v današnji zahodni Sloveniji in Istri opustošeni in je tamkajšnjega vina začelo primanjkovati, se je kot cenjeno vino uveljavil markwein. Od prvega točenja v Ljubljani leta 1569 do Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske leta 1689 je markwein postal iz najslabšega najbolj cenjeno vino na Kranjskem,« je povedal Weiss ter dodal, da je bila v Valvasorjevem času Bela krajina veliko bolj prepredena z vinogradi kot danes. Predvsem se vinogradniške površine krčijo zadnjih 200 let. A vinske gorice so bile tudi nekdaj tam, kjer so dandanes.

Tako kot niso vinogradniki brez težav danes, so se s problemi srečevali tudi v 16. stol. Že tako in tako skromne zaslužke so zmanjševali še težko delo v vinogradih, visoke cene pridelave, tuja konkurenca, nizke cene vina in visoki davki. Zanimiv je tudi podatek, ki ga je izbrskal Janez Weiss, da je v 16. stol. v Metliki delovala veletrgovska družina de Luca, ki je bila najverjetneje italijanskega porekla, trgovala pa je s hrvaškim vinom. V arhivih je zapisano, da je moral metliški meščan Mathia de Luca leta 1574 za uvoz hrvaškega vina čez reko Sotlo plačati davek, ki bi v današnji protivrednosti znašal 9.300 evrov.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista, 14. avgusta 2014

M. B.-J.

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (15)

11.11.2014–1 + (3) – (4) Oceni hevi metal

pa on je itak strokovnjak na vseh področjih.

12.11.2014–3 + (1) – (4) Oceni decima

meni je malo trapasto, da nekdo, ki se ima za zgodovinarja, izjavlja IN OBJAVLJA nekaj, za kar sploh ni dokazov. poleg tega pa, ali ni neka splošno uveljavljena hipoteza, da so vino in trto v evropo prinesli rimljani?

12.11.2014–2 + (1) – (3) Oceni Fovšija

Fovšija in hudobija, nima meja. Same dokaze navaja, očita pa se mu, da nima dokazov.

12.11.2014+4 + (6) – (2) Oceni Janez Weiss

Ločevati moramo "prihod trte" in "prihod vina". Vino so skorajda nedvomno prazgodovinske skupnosti kupovale in uživale o čemer piše grški geograf Strabon (Geographike 5, 1: "Oglej [Aquileia] je bil ustanovljen kot obmorsko trgovišče za tista plemna Ilirov, ki živijo ob Donavi; oni na vozove naložijo in tovorijo v notranjost plodove morja, vino shranjeno v lesenih vrčih [sodih] in olivno olje. Rimljani pa v zameno dobijo sužnje, živino in krzna"). Prva poročila o gojenju vina v Panoniji, deželi h kateri je spadalo tudi ozemlje današnje Bele krajine, pa srečamo pri zgodovinarju Kasiju Dionu (Rhomaike Historia XLIX, 36: "Panonci živijo v Dalmaciji na bregovih Donave od Norika do Moesije in živijo najbolj bedno od vsega človeštva. Saj nimajo dobre zemlje ne klime; ne gojijo oliv in ne delajo vina, razen izredno majhne količine in še ta je zelo slabe kvalitete ...). Če bi prišli na predavanje bi gotovo lahko slišali kaj zanimivega in novega. Tako pa raje ohranjate stara preživeta znanja in obsojate nas, ki se trudimo boljše poznati našo preteklost. Sam sem uvidel, da o zgodovini vina ne vemo dovolj in si nadal nalogo raziskati to zgodovino v korist naše dežele in njenega cenjenega sadu. Vaše nepotrebno, anonimno in strahopetno obsojanje pa je le dokaz, da to moram narediti in da delam prav. Mojo bibliografijo lahko pogledate na COBISS. JW

12.11.2014+2 + (2) – (0) Oceni Fovšija

in hudobno obsojanje. Seveda delate prav in ne dvomite o tem, da je temu tako. Čestitke za vaš trud !

12.11.2014— + (1) – (1) Oceni robert

"kritiki" si naj kupijo metlo za svoj prag. bravo janez na raziskovanju in odgovoru !!

13.11.2014–2 + (1) – (3) Oceni jana

G. Weiss, izredno spoštujem vaše delo. Decim in njihovega šankarskega znanja je pa povsod veliko. Takšnih, kot ste vi, žal veliko manj.

14.11.2014–3 + (0) – (3) Oceni vika lozar

Bila sem na prvi predstavitvi o vinogradništvu v Beli krajini pred davnimi časi in moram reči, da je bilo predavanje Janeza Weissa res zanimivo in prav bi bilo, da bi kako pobudo dali tudi današnji vinarji, ideja o knjigi tudi ni za pozabit. O profesionalnosti Janeza pa bi si upala sredi placa zakričati, da vsaka izjava o zgodovinarju da blefira ne drži vode! Vabim nergače, naj pridejo v muzej, imeli se bodo dobro, Janez zna razložiti kako in kaj in si kot zgodovinar ne privošči lapsusov ali kakega ponarejanja.

15.11.2014+3 + (3) – (0) Oceni tina

to grivo bi si lohka ostrigu in se malo pobril,saj je mojega sineta čist pretrašil zadnjič

18.11.2014+1 + (1) – (0) Oceni Južnič

He, he ... Ma si nisem mislil, da ste ga že tudi Črnomaljci skužili. Ja, blefer. Na celi črti. Kot "strokovnjak" in kot človek.

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednja zadnja

Preglej samo prijavljene komentatorje

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe