DL: Hotel za pse - Bivanje po meri nemških dog in ne ljudi

10.11.2014 | 14:50

Spoznavanje psov, ki se srečajo prvič, poteka pod budnim očesom Urše in Tonija. (Foto: J. A.)

Urša Rangus je strokovno usposobljena za delo s psi in konji. (Foto: J. A.)

Kdor ima domačo žival, se vsakokrat, ko odide na dopust ali daljši izlet, sooča z vprašanjem, kdo bo skrbel za njegovega ljubljenčka. Navadno skrb prevzamejo sorodniki ali sosedi, vendar pa vedno to ni mogoče, zato so tudi nastali pasji hoteli. Eden pred kratkim v Srednjem Globodolu, prilagojen je nemškim dogam in deluje v okviru Zavoda Artemida, ki je nastal, da bi povezal otroke, odrasle, naravo in živali.

Najprej sta Urša Rangus in njen partner Tone Grivec pazila pse prijateljev, ko sta spoznala, da imajo lastniki nemških dog, ki jih imata tudi sama, še posebej velike težave, ko morajo svojega ljubljenčka zaupati drugim ljudem, je nastala ideja o pasjem hotelu. »Sem ljubiteljica te pasme, tudi mi imamo takšnega psa, zato nam ljudje lažje zaupajo. Nemške doge so zahtevne, ko gre za njihovo oskrbo, zato jih lastniki ne upajo dati v varstvo nepoznavalcem.«

Pri tej pasmi je pomembno, da tudi pozimi niso v prostoru, hladnejšem od 15 stopinj Celzija, ves čas potrebujejo družbo, pomembno je njim prilagojeno hranjenje in gibanje. »Imeli smo tudi pse, ki jih lastniki niso nikomur prepustili v varstvo, zato so bili ves čas doma. Po treh letih so šli letos prvič na dopust,« navede primer Urša Rangus, ki je po poklicu vzgojiteljica predšolskih otrok, sicer pa velika ljubiteljica živali, je diplomirana terapevtka, s pomočjo konja pa tudi behavioristka za pse, kar pomeni, da pomaga lastnikom, ki imajo težave s svojimi štirinožnimi prijatelji.

S partnerjem sta se odločila, da bosta denar, ki ga bosta zaslužila v hotelu, namenila za nakup konja, s pomočjo katerega bosta lahko izvajala terapije, ki še posebej dobro koristijo osebam s posebnimi potrebami. Upata, da jima bo to uspelo v naslednjih dveh letih.

Ob našem obisku je bil hotel v Globodolu poln, v njem so bile štiri doge, dva špringer španjela in en mešanec. Čeprav so prostori prilagojeni dogam, se v njem zelo dobro počutijo tudi druge pasme psov. Vsak boks ima svoj izpust, oskrbnika pa se s kosmatimi gosti hotela veliko ukvarjata, deležni so številnih sprehodov, igre na ograjenem travniku, če je vroče, jih peljeta na kopanje. »Pri nas ni varstva na kavču, naš hotel je prilagojen psom in ne človeku,« pojasni Urša, ki prizna, da imajo njihovi gosti prve dni včasih nekaj težav, so brez apetita, lahko dobijo drisko, cvilijo, ko pa se navadijo, se imajo super. »Tudi domača psa veliko pomagata, da jim je lažje, z vsemi se dobro razumeta.«

Zanimalo nas je, ali ima kakšne slabe izkušnje, saj vendarle k njim prihajajo tuji psi, ki bi lahko tudi koga ugriznili. »Nobeden me še ni ugriznil, čeprav so psa pripeljali tudi že z nagobčnikom. Načeloma sprejmemo vsakega psa, za katerega ocenimo, da smo ga sposobni oskrbeti,« pove. Cene v hotelu so različne, navadno lastniki s seboj pripeljejo hrano, potem pa za bivanje odštejejo od 13 do 15 evrov na dan, odvisno od dolžine bivanja.

Urša in Toni imata dva otroka. Štiriletna Gaja in trimesečni Oliver sta vajena, da po njihovem travniku teka več psov kot pri običajnih družinah, teh se ne bojita, konjev, ki naj bi k hiši prišli, ko jim bodo pripravili prostor, pa tudi ne.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista, 7. avgusta 2014

J. Ambrožič