Žetev ajde na Kvasici pri Gerzetičevih

31.10.2014 | 15:00

Zadnje dni meseca oktobra, ko je sonce še zadnjič letos grelo do 28 stopinj Celzija, smo se članice DKŽ Dragatuš odpravile na žetev ajde. Ajdo smo posejale že konec avgusta, nato je tri tedne rasla, tri tedne cvetela in tri tedne zorela.

Članice DKŽ Dragatuš smo zagovornice domače kulturne dediščine, katere del skušamo s prikazom ohranjati, da ne potonejo v pozabo.

Tako smo se tudi tokrat odločile, da ajdo požanjemo na roke, kot so jo želi včasih. Moški so nabrusili srpe, žanjice pa jezike. In smo začele. Starejše so mlajše učile vezati "povesla". Žele smo in žele. Bilo je heca in smeha. Požeto ajdo smo zlagale na povesla, možakarji pa so jih vezali v snope in zlagali pokonci. Lepo je bilo videti požeto njivo, še lepše pa žeti v tako veseli družbi. Nekaj snopov smo takoj dali v ostrvi, da se lažje osušijo.

Tisti dan nam ni bilo naklonjeno samo vreme, obiskalo nas je tudi veliko mimoidočih in pozdravilo naše delo. Občutek je bil zelo dober. Mnoge članice so izkusile žetev že v svojih mladih letih, mlajše pa ne toliko. Najbolj zabavno je bilo otrokom. Ti so vriskali in poskakovali po strnišču, ki je ostajalo za žanjicami. Na koncu pa je seveda sledila malica po kmečko, ki smo jo prinesli kar na njivo. Raztegnili so meh harmonike in ta se je slišala še dolgo v noč.

Naslednje dni je bilo treba ajdo še otepsti, na roke seveda. Tudi to je bilo včasih zelo težko delo. Predvsem je bilo dragoceno vsako zrno. Zdaj se ajda suši. Potrebno jo bo še presejati, ločiti luščine in zmleti, da dobimop končni produkt. To pa še ni vse .. .naslednjič pa še kaj več.

Vaš DKŽ Dragatuš

Galerija