Rožnati oktober v Zdravstvenem domu Krško

31.10.2014 | 10:10

Rožnati oktober v Zdravstvenem domu Krško
Rožnati oktober v Zdravstvenem domu Krško

Zdravstveni dom Krško se je v okviru svojega Zdravstveno-vzgojnega centra pridružil preventivni akciji Društva onkoloških bolnikov Slovenije Rožnati oktober – svetovni mesec boja proti raku dojk. K sodelovanju smo povabili Darjo Molan, Damjano Grubar in ambasadorko SVITA Marijo Hrvatin. Z svojim življenjskim izkušnjam so gostje napolnile avlo z polno energije in vsakemu napolnile srce z voljo, do življenja. Avla Zdravstvenega doma Krško je žarela v roza barvi. Na modelu dojk so zainteresirane mimoidoče, pa tudi tiste, ki so tja prišle na povabilo, saj so vabili zaposlene ženske v bližnjih javnih zavodih, lahko same preizkusile, kako pravilno pregledati dojke. Preventivno akcijo so dopolnili še z modelom mod, ki sicer ne zajema nobenega od presejalnih državnih programov. Predstavili pa so tudi program Zora, to je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu in program Svit, ki je prav tako presejalni program in sicer za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki.

Dogodka se je na povabilo organizatorjev udeležila tudi patronažna sestra Slavica Molan, ki je delila izkušnjo glede na zakonsko podlago o izpolnjevanju obiskovanja tistih, ki se ne odzovejo na povabilo v katerega od presejalnih programov.

31-letna Darja Molan, pa se je v minulem letu srečala z boleznijo raka dojk ter uspešno prestala operacijo, postoperativno zdravljenje in tudi vsaditev silikonskih vsadkov. Ob tem je opogumljala udeleženke in jih spodbujala, naj bodo pozorne na vsako spremembo, ko si bodo pregledovale dojke. Rak dojk je namreč najpogostejši rak pri ženskah. Bolezen je obvladljiva, če jo dovolj zgodaj odkrijejo. Zato naj si vse ženske pregledujejo dojke in se odzivajo vabilom na mamografijo, je tudi vabilo organizacije Europa Donna in Mednarodnega združenja za boj proti raku (UICC), z Mednarodno zvezo prostovoljk (RRI). Članice slednje so tudi prostovoljke programa Pot k okrevanju, ki so pred desetimi leti uvedle rožnati oktober v Sloveniji.

Slovenija in rak dojk

Podatki o razširjenosti raka se v Sloveniji zbirajo v Registru raka RS, ki deluje že od leta 1950. Zaradi zahtevnosti zbiranja, preverjanja in analize podatkov je potrebno od 2 do 3 leta do njihove končne objave. Tako so zadnji dokončni podatki, ki so na voljo o številu novih primerov raka, dostopni za leto 2010.

Število novih primerov raka dojk se v Sloveniji iz leta v leto veča, ob tem pa je rak dojk z dobrimi 20 % tudi najpogostejši rak pri ženskah. V letu 2010 je bilo v Sloveniji na novo odkritih 1279 rakov dojk, kar je 11,5 % več kot leta 2009. Večina novih primerov je bila pri ženskah (1267), 12 pa pri moških. Število novih primerov na 100.000 prebivalk (groba incidenčna stopnja) je bilo v letu 2010 največje v zdravsteni regiji Nova Gorica (148,4), sledi zdravstvena regija Kranj (139), Ljubljana (135,3), nadpovprečno pa je število novoodkritih primerov še v zdravstveni regiji Koper (124,4). Če vpliv starosti izključimo (starostno standardizirana incidenčna stopnja), se med najbolj obremenjene regije v Sloveniji uvrščajo zdravstvena regija Kranj, Ljubljana in Nova Gorica.

V obdobju od leta 2000 do 2010 se umrljivost žensk zaradi raka dojk v slovenskem prostoru ni pomembno spreminjala, od leta 2006 do leta 2010 je v povprečju v Sloveniji zaradi raka dojk umrlo 419 žensk, v letu 2010 421 žensk in 7 moških. V opazovanem enajstletnem obdobju je umrljivost žensk zaradi raka dojk po regijah precej nihala, v letu 2010 so se med z umrljivostjo zaradi raka dojk najbolj obremenjene regije uvrščale zdravstvena regija Kranj, Novo mesto in Nova Gorica.

Več podatkov o raku v Sloveniji in o raku nasploh se na voljo na spletišču SLORA (Slovenija in rak http://slora.si/), omenjena spletna stran je tudi vir predstavljenih podatkov o raku dojk.

Klavdija Božič, Zdravstveno-vzgojni center ZD Krško

Galerija

u-zd-01
u-zd-02
u-zd-03
u-zd-04
u-zd-05
u-zd-06
u-zd-07
u-zd-08
u-zd-09
u-zd-10

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (2)

2.11.2014Oceni informacij o raku ni nikoli preveč 

Program Dora zajame ženske v starostni skupini 50-69 let, kar je po mojih izkušnjah preživeto. Pa še po vsej Sloveniji ga ne izvajamo...Starostna meja na novo obolelih žensk se spušča navzdol od 50 let in raste navzgor od 69 let. Jaz sem bila pri odkritju raka na dojki mlajša od 50 let. Pa ko sem pri medicinski sestri pri ginekologinji prosila za napotnico za mamografijo, mi je dejala, da je ta preiskava namenjena ženskam od 50. leta naprej. No, na srečo se ji nisem pustila odpikati; takoj sem ji zrecitirala družinsko anamnezo sorodnic obolelih in umrlih za rakom na dojki, in napotnico le dobila. Bolnice in bolniki se med seboj radi primerjamo, s tem mislim na zdravljenje, kar pomeni, da kolikor je bolnic in bolnikov (tudi moški zbolijo za rakom na dojki; povprečje v Sloveniji je 8-12 na leto), toliko je različnih zdravljenj raka dojk. Tako zdravljenje nekaterih bolnic/bolnikov traja 10 mesecev ali še manj, drugi pa so na bolniški lahko 4 leta. Na onkologiji (Onkološki inštitut) zdravniški konzilij na podlagi histološkega izvida rakavega tkiva določi zdravljenje bolnika. So bolnice in bolniki, ki imajo srečo in od treh terapij (kemoterapija, biološka terapija in hormonska terapija) nimajo niti ene; na drugi strani pa so taki oboleli, ki imajo kar vse tri. Pa tudi operacije so lahko različne: ohranitvena, mastektomija, dvojna mastektomija, odstranitev jajčnikov. Tako je tudi v tej bolezni dobro imeti srečo. Bi pa še opozorila na znak, ki kaže, da se z našim telesom nekaj dogaja oz. da z našim zdravjem ni vse v redu; znak, ki je v revijah in časopisih še premalokrat omenjen. To je utrujenost in pomanjkanje energije ter nemoč, kateri ne najdemo logične razlage. Namreč, ko se rak v telesu že "kuha", rakave celice v telo izločajo strup, ki to utrujenost in nemoč povzroča. Taki bolniki delujejo depresivno in nezainteresirano za vsakdanje obveznosti in opravila. Tako jih zdravniki na začetku zdravijo z antidepresivi, in ko raka le odkrijejo, je ta lahko že v 3. ali 4. stadiju, ko je zdravljenje bolj naporno tako za obolelega kot njegove bližnje. Na srečo pa smo bolniki laiki čedalje bolj ozaveščeni, in za svoje zdravje skrbimo. Se pa v taki bolezni ni lahko boriti sam s seboj in z zdravstvenim sistemom. Veliko zdravja vam želim.

14.11.2014Oceni Darchee 

Kako to mislite, "So bolnice in bolniki, ki imajo srečo in od treh terapij (kemoterapija, biološka terapija in hormonska terapija) nimajo niti ene"...:) A ni lažje, če ima bolnik pozitivne receptorje, da mu OI lahko nudi še biološko in hormonsko zdravljenje. Pri trojno negativnem raku dojke (kar ne pomeni, da kemoterapija ne pride v poštev, ta se namreč nudi pri agresivnih oblikah raka, saj le-ta deluje na hitro deleče se celice), lahko samo upaš, da ne pride do nastanka metastaz, medtem ko si s sistemskim zdravljenjem kot sta hormonska terapija in zdravljenje z biološkimi zdravili lahko samo podaljšaš življenje. Sploh slednje se je zelo izpopolnilo v zadnjih letih. Lp, Darja Molan

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava