DL: Mladi kmetje - Podpore ne smejo biti razlog za prevzem

26.10.2014 | 14:30

Boštjan Jeglič (Foto: L. M.)

Na okrogli mizi so sodelovali (od leve proti desni): Branko Ravnik, Brigita Zajc, Tanja Strniša in Simon Černel. (Foto: L. M.)

Kakšna prihodnost čaka mlade kmete, so se spraševali udeleženci okrogle mize, ki je v okviru nedavnih 28. državnih in 7. mednarodnih kmečkih iger potekala v gasilskem domu. Kljub zanimivi temi je bila žal bolj slabo obiskana.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je povedala, da se država trudi, da si mladi kmetje doma ustvarijo delovno mesto, temu so namenjene finančne spodbude za mlade prevzemnike kmetij. Do zdaj so na razpisih izplačali 47 milijonov nepovratnih sredstev 1.256 mladim kmetom, za dopolnilno dejavnost na kmetiji pa so razdelili okrog 3 milijone evrov in tako podprli okrog 338 kmetij, da bi izboljšali njihovo starostno strukturo, torej jo pomladili. Kot je še povedala, je zdaj odprt razpis za mlade prevzemnike kmetij, razložila pa je tudi malce spremenjene pogoje zanj.

Predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine Simon Černel je kot vodja skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko dejal, da so se aktivno vključevali v pripravo novega razvojnega načrta, »da bi prav vsem slovenskim kmetom zagotovili čim boljše in poštene pogoje za delo. Prizadevamo si, da bi tudi tisti, ki se ne morejo stoodstotno zaposliti na kmetiji in hodijo še v službo, na razpisih lahko dobili del sredstev.«

V PREDELAVO MLEKA

Da imajo mladi kmetje s pomočjo finančnih spodbud možnost izpolnitve svojih investicijskih ambicij na kmetiji, je zadovoljen direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, z njim pa se je strinjal tudi mladi kmet iz šmarješke doline Boštjan Jeglič iz Orešja, a dodal, »da sama podpora ne sme biti razlog za prevzem kmetije. Podpora, ki je sicer dobrodošla in ti daje znak, da si na pravi poti, pride in gre, ti pa moraš kmetovati še naprej, vse življenje, in subvencij nekoč morda tudi ne bo.« Boštjan je povedal, da se pripravlja na razpis in upa, da bo dosegel pogoje za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Zdaj njihovo kmetijo, na kateri se ukvarjajo tako s prašičerejo kot govedorejo (imajo 40 bikov pitancev in 15 krav molznic), vodi oče, ki pa je razvil tudi dopolnilno dejavnost — pluženje snega in košnja brežin ob cesti, kar pomaga. Na domačiji dela tudi mama, skratka, kmetija mora preživeti tri ljudi. Kot je povedal Boštjan, po izobrazbi živinorejec, želi v prihodnosti doma imeti tudi ženo, ki zdaj hodi v službo v Ljubljano.

Ko je Boštjan razmišljal o svoji prihodnosti na kmetiji, se je vprašal: »Kaj bi počel, kakšno poslovno pot naj najdem, da bo za mojo plačo? Ne potrebujem deset tisoč evrov na mesec!« Odločil se je za predelavo mleka. Izdelke prodaja na tržnici in pravi, da kar prinese, proda, seveda pa gre za majhne količine in zneske, a tako to pač gre. Cvetka Lavrič iz Kmetijskogozdarskega zavoda Novo mesto je dodala, da je dopolnilna dejavnost na kmetiji dobra rešitev za srednje velikega kmeta, ki jih je na Dolenjskem veliko, zato se kot svetovalka trudi tudi za takšen način ohranjanja našega podeželja.

KMET USPEŠEN PODJETNIK?

Tudi o tem, kako se naj kmet obnaša kot podjetnik in proda svoje pridelke, je bilo govora na okrogli mizi v Zburah, ki jo je povezovala Brigita Zajc. Veliko je nepoštenih praks in plačilne nediscipline. Tanja Strniša je povedala, da je Vlada RS sprejela Uredbo o varuhu, saj je premoč trgovca nad zadrugami in dobavitelji izjemna, zato je treba te odnose v verigi spremeniti. Veliko pa bi po njenem mnenju pomagali tudi trdnejša povezanost in lojalnost kmeta, zadruge, industrije in potrošnika. »Predvsem pa navezati našega kupca na našo hrano, pa tudi če je malo dražja, saj je tudi kakovostnejša. S tem podpiramo naša delovna mesta,« je poudarila.

Kako priti do mladih prevzemnikov kmetij? Ne le s finančnimi podporami, pač pa mora mladi kmet za to imeti zanimanje in podporo v svoji družini, in to že od malih nog. »Vsak naslednik mora biti spodbujen, da se ve, da bo nekoč prevzel kmetijo, da se ustrezno formalno izobrazi. To so prvi koraki,« meni Ravnik in poudarja, kako pomembni so urejeni odnosi, zaupanje, da npr. oče brez bojazni preda kmetijo sinu. Včasih je problem tudi zagotovitev socialne varnosti za prenosnike kmetije, a vse se da dogovoriti. Ravnik pa še dodaja, da imajo mladi danes seveda drugačne potrebe kot prejšnje generacije. »Delovno mesto na kmetiji mora biti kakovostno, ne sme pomeniti le odrekanja za vsako ceno,« je prepričan.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista, 24. julija 2014

L. Markelj