DL: Domine Zupančič - Čevljar in konjar pa tudi avtobusni prevoznik

24.10.2014 | 14:45

Domine Zupančič na dvorišču domače hiše, kjer ima tudi svojo delavnico, s svojima avtobusoma – »trolo« in potniškim, zadnji se je to poletje prelevil tudi v kopalni avtobus.

Domine Zupančič na dvorišču domače hiše, kjer ima tudi svojo delavnico, s svojima avtobusoma – »trolo« in potniškim, zadnji se je to poletje prelevil tudi v kopalni avtobus.

Dominetovi škornji so v celoti izdelani ročno in iz usnja.

Dominetovi škornji so v celoti izdelani ročno in iz usnja.

Kavbojski škornji, klobuk na glavi in vonj po usnju. To je Domine Zupančič z Gorenjih Sušic, čevljar, konjar in zadnja leta tudi avtobusni prevoznik. Zaradi njegovih ročnih izdelkov iz usnja je njegovo ime in ime Koral predvsem dobro poznano med motoristi in ljubitelji konj, poslovno priložnost pa je v teh težkih časih poiskal tudi v povsem drugi smeri. »Znajti se je treba. Za tistega, ki želi delati, se bo delo vedno našlo. Včasih je treba tudi tvegati. Pri vsem tem pa je pomembno, da to, kar delaš, delaš rad,« meni Domine.

In on dela rad. Zato se mu leta 2000 ob stečaju obutvenega podjetja Bor v Dolenjskih Toplicah, kjer je delal 20 let, med drugim 14 let kot vodja proizvodnje in na koncu dve leti kot direktor, ni podrl svet. Stvari je vzel v svoje roke in šel na svoje. V domači vasi si je uredil čevljarsko delavnico, se o vseh skrivnostih, kljub temu da je bil izšolani čevljar, podučil še pri različnih starih čevljarskih mojstrih, med njimi tudi pri znanem novomeškem čevljarju Henriku Kolencu, si nabavil stroje in orodja, kopita, usnje …

KUPCI SO NJEGOVI UČITELJI

Začel je izdelovati škornje za motoriste in konjarje, saj je bil tudi sam motorist in konjar. Kmalu je videl, da bo treba ponudbo razširiti, in se je lotil tudi šivanja jahalnih hlač, torb, jaken, telovnikov, kavbojskih klobukov, usnjenih zapestnic in drobnih dodatkov. Tudi vse po meri in željah njegovih strank, saj se noge, glave, okus pa ne nazadnje tudi globina denarnice med samo zelo razlikujejo. Tako je bila iz le ta v leto njegova ponudba bolj pestra, vseskozi pa je njegovo vodilo kakovost. »Kupci so moji učitelji,« pravi Domine.

Te svoje ´učitelje´ je med drugim našel na motorističnih srečanjih, sejmih ter konjeniških in turističnih prireditvah po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja, ki jih je obiskoval s svojim prepoznavnim črnim avtobusom, ki ga preuredil v potujoči razstavno-prodajni salon. Ta je bil ob nakupu pred sedmimi leti star 38 let, pred časom pa je dočakal svoj zasluženi konec. S svojimi škornji in tudi drugimi usnjenimi izdelki je opremil tudi že k ar nekaj folklornih skupin, denimo Folklorno društvo Stična, Svobodo Senovo in Kres Novo mesto, različne narodnozabavne ansamble, po njegovi obutvi posegajo tudi kmetje in ljubiteljski pohodniki, zdaj pa ga, kot pravi, pokonci držijo predvsem vse bolj popularne plesne kavbojske skupine, ena od njih je tudi v topliški občini - Country Koral, ki je že dobila svoj podmladek v Topliških koralčkih.

»TROLA« IN KOPALNI AVTOBUS

S prevozi se je začel ukvarjati, ko je pred štirimi leti kupil avtobus ljubljanskega potniškega prometa oziroma ´trolo´, kot jim pravimo, ki je zaradi starosti končala svojo poklicno pot. Kmalu je z njo prevažal mlade v dis koteko, na fantovščine, poroke, navijače, maturante, izletnike po Kočevskem rogu … Pridobil je tudi licenco za potniški promet in poklicno kvalifikacijo ter kot pogodbeni voznik vozi za belokranjskega avtobusnega prevoznika, lani pa je kupil potniški avtobus, tako da je letos z njim dobil tudi lastno avtobusno linijo. »Tako sem od ´žur busa´ skočil na višji nivo,« je pristavil.

V nenehnem iskanju novih priložnosti se je odločil, da bo t o poletje ljudem ponudil še prevoz na morje. »Marsikdo si težko privošči daljši dopust na obali, enodnevne morske radosti pa že.« Dominetov kopalni avtobus tako proti slovenski obali v Izolo, Strunjan in Portorož odrine vsako soboto in nedeljo, na poti pa pobere potnike v Novem mestu, Straži, Dolenjskih Toplicah, Dvoru, Žužemberku, Zagradcu, Muljavi, Ivančni Gorici in Dolgem mostu v Ljubljani. »Vse naprošam, da se prehodno  prijavijo, da ne bi kdo čakal zaman,« je še dejal Domine Zupančič.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista, 31. julija 2014

Besedilo in fotografije: M. Žnidaršič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (2)

30.6.2016Oceni tayka 

pozdrav zanima me če je še aktualen ta članek za odhod enodnevni na morje?gdo ve kam poklicat oz kako do kon go zupančiča?pa cena prevoza hvala za inf lp

1.7.2016Oceni decima 

si poskusil/a google?

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava