DL: Krompir v nemilosti, ker se dolgo kuha

23.10.2014 | 14:50

V podjetju Interseme so na testnem polju posadili 67 sort krompirja. (Foto: J. A.)

Zaradi obilnega deževja ima krompir letos manj suhe snovi. (Foto: J. A.)

Anton Novak

Krompir, ki je v naše kraje prišel v času vladanja Marije Terezije, je še vedno ena pomembnejših poljščin, a njegova poraba upada, prav tako ga pridelamo vsako leto manj. V času vstopa v Evropsko unijo smo ga pridelovali na 12 tisoč hektarjih površin, danes krompir raste le še na okoli štiri tisoč hektarjih slovenskih njiv, je povedal Andrej Lukan iz podjetja Interseme, ki se ukvarja s prodajo semenskega krompirja.

»Poraba krompirja upada, za kar je v veliki meri kriv čas njegove priprave. Ljudje raje posegajo po vnaprej pripravljeni hrani ali jedeh, ki se hitro skuhajo, za kuhanje si vzamejo pet do deset minut, krompir pa potrebuje več časa,« pojasni Lukan in med pomembnimi faktorji zmanjšanja površin, zasajenih s krompirjem, izpostavi, da je z našim vstopom na svetovni trg cena jedilnega krompirja v Sloveniji padla.

ZA POL MANJŠI PRIDELEK

Slovenci imamo v primerjavi z največjimi tujimi pridelovalci slabša izhodišča, kajti oni pridelajo po 70 do 80 ton krompirja na hektar, pri nas pa samo okoli 30 ton na hektar.

»Tujci imajo bistveno večje površine, na katerih pridelujejo to poljščino, poleg tega bolj kontrolirajo zagnojenost njiv in dodajajo le tisto, kar je potrebno. Polja tudi namakajo. Slovenija ima od regije do regije različno zemljo, ki na nekaterih območjih ni najbolj primerna za sajenje krompirja, poleg tega so njive zelo kombinirane po sestavi, in ni redko, da je na eni strani polja zemlja težka, na drugi pa lahka. Naši pridelovalci njiv ne namakajo,« razlike opiše strokovnjak iz Inetersemena, podjetja, ki se ne ukvarja le s prodajo semenskega krompirja, ampak ima v neposredni bližini distribucijskega centra v Vrhpolju v bližini Ivančne Gorice tudi testna polja, na katerih so letos posadili 67 sort krompirja (na slovenskem tržišču je na voljo več kot 100 različnih sort).

»V Sloveniji dobro uspevajo sorte, ki so odpornejše proti plesni, ki dobro prenašajo pomladanske ohladitve in pravočasno zaključijo vegetacijo,« našteva sogovornik in doda, da večino semenskega krompirja njihovo podjetje uvozi (največ z Nizozemskega in Škotskega), domačega je le dobra desetina, tega pa pridelujejo v okolici Komende, Ljubljane, na Gorenjskem in v okolici Dravograda.

V podjetju Interseme so pred kratkim svojim partnerjem, pridelovalcem krompirja in zainteresirani javnosti kar na polju predstavili letošnji pridelek po sortah. »Ker je bilo letos veliko dežja, je v gomoljih nekaj manj suhe snovi, okoli 17 do 18 odstotkov, kar je minimalen delež, da je okus še zadovoljiv za potrošnika,« pojasni Lukan, ki med težavami slovenske pridelave in prodaje omeni še pomanjkanje primernih skladišč, kar posledično pomeni, da kmetje pridelka ne morejo obdržati do pozne pomladi, ko je cena krompirja višja.

ZGODBA O USPEHU

Na kmetiji Antona Novaka v Šentpavlu na Dolenjskem, to naselje leži v bližini Šentvida pri Stični, se s pridelavo krompirja ukvarjajo že dolga leta. Posajenega imajo na 12 hektarjih površin in v povprečju ga pridelajo od 400 do 500 ton na leto. Kolobarijo na dve leti, kar pomeni, da imajo prav tolikšno površino zasajeno z žiti. »Letos kaže, da bo kar dobra letina, lahko rečem povprečna. Krompir tržimo sami, prodamo ga v Mercator, manjše trgovine, hotele, domove za starejše občane, imamo tudi pakirnico. Na ta način lahko največ iztržiš, sploh če imaš primerno tehnologijo in domačo delovno silo,« pojasni Novak, ki opaža, da se trendi med kupci spreminjajo, na primer: še pred nekaj leti je bilo zaželeno, da so krompir oprali, zdaj pa potrošniki pričakujejo neopran pridelek.

»Ker naše stranke pričakujejo, da jih bomo s krompirjem oskrbovali vse leto, torej od ene do druge sezone, smo morali urediti primerno skladišče, v katerem je stalna temperatura okoli pet stopinj Celzija in vlaga med 85 in 90 odstotki. Klet smo globoko vkopali in dobro izolirali,« je rekel Novak in poudaril, da vsakdo, ki se namerava ukvarjati s pridelavo krompirja, ne sme gledati preozko, ena sezona nič ne pove, v desetletju je navadno tako, da je tretjina letin dobrih, štiri ali pet je slabih, druge pa so povprečne. »S krompirjem se da preživeti, se pa na naši kmetiji ukvarjamo še z rejo goveje živine, kar je pomembno zaradi kolobarja in zaradi gnoja,« zaključi sogovornik, za katerega so njegovi znanci dejali, da ima največ krompirja v ivanški občini. Ali so s tem mislili le na količine, ki jih pridela, ali so hoteli namigniti, da ima tudi srečo v življenju, pa nismo izvedeli.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista, 31. julija 2014

J. Ambrožič