DL: Nikoli nikomur ne odreče pomoči

19.10.2014 | 15:30

Marica Blažič je bila ob podelitvi občinske nagrade deležna mnogih čestitk in lepih besed sokrajanov. Na sliki (na levi) ji čestita lanska prejemnica občinske nagrade Lojzka Ilovar. Zadaj na levi Branko Zoran, ki je Marico predlagal za nagrajenko. (Foto: L. M.)

»Delala sem v vinogradu, ko me je s telefonskim klicem in novico, da sem letošnja prejemnica občinske nagrade, presenetila šmarješka županja. Bila sem kar vzhičena. Lepo se mi zdi, da so opazili moje delo, čeprav ne delam zaradi hvale ali priznanj,« odkrito pove 74-letna Marica Blažič. Vsi, ki jo poznajo, pravijo, da besede »ne morem« ali »ne gre« niso v njenem repertoarju.

Rada pomaga sočloveku, če le more, čeprav je imela vedno veliko dela tako s svojo družino kot kmetijo, ki sta jo pridno obdelovala z možem Ivanom. Skromnosti, pridnosti in poštenosti se je naučila doma v Zburah, kjer je odraščala na kmetiji v družini s štirimi otroki. Oče ji je umrl, ko je imela komaj dve leti. Po osnovni šoli si je želela priti do kakega poklica, a ni imela možnosti, doma so imeli veliko zemlje, prav so prišle vsake delovne roke. Kasneje se je zaposlila na takratnem državnem kmetijskem posestvu v Klevevžu in si tam služila kruh kar dvajset let. Pravi, da je delala vse, kar je bilo treba, največ z živino pa tudi s traktorji. Delo s stroji ji ni bilo tuje, jo je pa mama, ki je bila šivilja, naučila tudi krojenja in šivanja pa kuhanja in striženja. Da, tudi frizerka je. V smehu pove, da še zdaj postriže kakega starejšega možakarja, če jo prosi. Blažičeva Mari, kot ji pravijo, se res ne ustraši nobenega dela. Včasih, ko še ni vsaka družina imela svojega avta, je s svojim jeklenim konjičkom peljala nič koliko ljudi do zdravnika ali po drugih opravkih. Rada je ustregla. Ima izpit za motor, avto in traktor.

Vedno je na kmetih pomagala tudi pri živalih v hlevu, poklicali so jo, ne glede na to, koliko je bila ura. Dobro pa ji teče tudi lepa beseda, zato je nemalo ljudi ob zadnjem slovesu pospremila z govorom.

Marica je že več desetletij dejavna v občinskem odboru Rdečega Križa Šmarjeta in rada obiskuje starejše ljudi, je članica Društva podeželskih žensk Šmarjeta, več kot deset let je bila vključena v pastoralni svet v šmarješki župniji. Več kot pol stoletja pa je tudi v gasilskih vrstah. Za delovanje je prejela že vrsto priznanj in odlikovanj.

Vedno prijazna in dobre volje je pač dobrodošla povsod. Ljudje radi pridejo k njej na klepet, po nasvet, tudi s kakšno prošnjo. Dobra dela jo osrečujejo. Veliko pa ji pomeni tudi razumevanje v družini — hčerka in sin sta poskrbela, da jo danes z možem razveseljuje že pet vnukov in pravnuka — dvojčka.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista, 17. julija 2014

L. Markelj