DL: Tur. kmetija - Nekateri po školjke na morje, oni pa na njivo

8.10.2014 | 14:30

Medeja in Jani Kurent v muzeju starega kmečkega orodja

Medeja in Jani Kurent v muzeju starega kmečkega orodja

Okamnele kamenjške školjke

Okamnele kamenjške školjke

Otroci so na zadnjem kresovanju metali češarke v koš.

Otroci so na zadnjem kresovanju metali češarke v koš.

Da je dediščina in zapuščina prednikov vredna vsega spoštovanja ter da na njej gradimo sedanjost in prihodnost, se dobro zavedajo Janezkovi, kot po domače pravijo Kurentovim iz Kamnja pri Šentrupertu. Pred štirimi leti so na obnovljenem podu postavili zbirko starega kmečkega orodja, kjer so poleg orodja na ogled tudi kamenjške školjke, letos pa so gostili že četrto vaško srečanje, poimenovano Kresovanje na vasi.

Medeja in Ivan oziroma Jan, kot ga kličejo vsi, sta med obnavljanjem domačije odkrila kar nekaj kosov starega orodja in naprave, ki so nekoč olajševala trdo kmečko delo in so bila predvsem zanimiva za njune tri šoloobvezne otroke. »Tako se je rodila ideja, ki se je kmalu razrasla v pravo strast — vsi si želimo, da bi domačija postala zatočišče za raznovrstno orodje in predmete, ki pričajo o bogati dediščini in življenju na kmetih v preteklosti,« je dejala Medeja. Danes imajo v muzeju več kot 200 eksponatov, vsi so opremljeni z opisom, iz katerega je razvidno, od kod predmet izvira in za kaj so ga uporabljali. »Letos jih bosta pod drobnogled vzeli naši dobri prijateljici Mojca Ramovš in Liljana Jantol Weber ter jih ustrezno popisali,« je dodala gospodarica domačije.

OKAMNELE MORSKE ŠKOLJKE

Prava posebnost njihovega muzeja sicer ni neposredno povezana s kmetijstvom, je pa postala njegov del. Jan namreč ob vsakem oranju njiv nabere lepo število okamnelih morskih školjk. Najlepše očistijo in razstavijo, Medeja pa pripravi tudi njihove odlitke v obliki mila, ki so lahko lep okras in darilo. O njihovem nastanku imata povsem svojo razlago: »Kamenjška školjka je dokaz, da je bilo nekoč na tem območju Panonsko morje, vasica Kamnje pa je bila nekdaj v tem morju zelo majhen otok, saj je le streljaj nižje danes nahajališče fosilov. Otok je bil verjetno zelo obsijan s soncem, kjer so se morske deklice sončile, skakale in čofotale v morju. Ko je Panonsko morje odšlo, so njihova srca okamnela in nastale so školjke srčanke, ki pa imajo magično moč, saj so ljudje mislili, da so to okamnela srca čarovnic ...«

Kmetija, velika okoli 20 hektarjev, z leti postaja vse bolj raznovrstna. Poleg osnovne usmeritve — prireje mleka — so se kot dopolnilne dejavnosti lotili še pridelave sezonske zelenjave (solate, krompirja, paprike, paradižnika, fižola ...), načrtujejo pa dodati še peko kruha. »V zelenjavi smo videli priložnost, kako našo ponudbo obogatiti. Po začetnih težavah, dokler nismo dobili stalne večje odjemalce, smo zdaj lahko zadovoljni — vso zelenjavo, res je, da je ni veliko, prodamo, letos smo prvič imeli tudi jagode in so šle za med, tako da bomo količino prihodnje leto zagotovo povečali. Ljudje so s kakovostjo zadovoljni in zadovoljni smo tudi mi,« je opisovala Medeja in dodala, da bodo v bližnji prihodnosti razširili še hlev, tako da bodo lahko imeli do 25 krav molznic, trenutno jih imajo 18. Vse skupaj pa zaokrožuje še  vinograd s tisoč trsi, večinoma s sortami za cviček, z vinskim hramom, v katerem je črna kuhinja, ki pa še čaka na obnovo.

KRESOVANJE NA VASI

Domačija Kurentovih je z leti postala središče vaških družabnih dogodkov. Tako so pred kratkim gostili že četrto Kresovanje na vasi in magičnost te edinstvene noči združili s tekmovanjem v starih družabnih igrah. Otroci so zbijali kozo in metali češarke v koš, odrasli pa zabijali žeblje, metali podkve in v dvojicah žagali s ´cugžago´. Zapeli so Vaški pevci iz Šentruperta, ki se jim je pridružilo nekaj pevcev s Trebelnega, piko na i druženju, ki je že od nekdaj pomemben del človekovega vsakdanjika, pa je dal kresni ogenj. Glede na obisk in zadovoljstvo vseh se bodo vaščani Kamnja in tudi drugi zagotovo znova igrali prihodnje leto.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista, 10. julija 2014

M. Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava