DL: Gozd kot brezplačna sezonska shramba?

6.10.2014 | 14:50

Za sprehajalce in nabiralce sadežev za lastne potrebe bodo vrata v gozd vedno na stežaj odprta.

V naših gozdovih sme vsakdo na dan nabrati dva kilograma gob.

Rajko Štefanič

Nabiralništvo najbrž ni staro nič manj kot človeštvo. A bilo je sonaravno, čeprav ljudje tega izraza niso poznali, in racionalno so porabili vse, kar jim je nudila narava. Narava ni bila ogrožena, ljudje pa so preživeli. Zadnje čase pa se vse pogosteje dogaja, da želijo ljudje čim vec zaslužiti s tistim, kar zraste v gozdovih, ki niso njihovi.

Odkar je bila pred osmimi leti ustanovljena Zveza lastnikov gozdov Slovenije, so v njej razmišljali o tem, da bi lastniki gozdov dobili nekaj dohodka tudi z nelesnimi gozdnimi dobrinami, kot so na primer gobe, kostanj, borovnice, smrekovi vršički, smola, brezov sok. Še bolj pa so se ta razmišljanja okrepila lani, ko je vlada nameravala povečati davek na gozdove. Ne nazadnje pa je tudi cena lesa že pred žledom padla za 40 do 50 odst.

»Naši predniki so rekli, da je gozd kmetova banka, ki jo je potrebno vzdrževati. Zaradi morebitnih ukrepov vlade pa se bojimo, da bi postal za lastnika slaba banka, za nelastnika pa bi bila brezplačna samopostrežna sezonska shramba. Zahteva naše zveze ni, da bi zapirali gozdove, čeprav se lahko zgodi, da se najde tudi kakšen skrajnež. Res pa je, da ima v saka stvar svojega lastnika. Žalosti nas, da v Sloveniji ravno v gozdu nismo popolni lastniki, ampak le delni. Ustava zagotavlja lastninsko pravico, zakon o gozdovih pa govori, kaj mora lastnik gozda dopustiti širši javnosti. To ni v skladu z lastninsko pravico. Res pa je, da je v Sloveniji to rešeno specifično v primerjavi z drugimi državami, ker smo bolj odprti in bo ta odprtost ostala še naprej. A po vzoru drugih držav predlagamo plačevanje prispevkov za tiste, ki se ukvarjajo s komercialnim izkoriščanjem tujih gozdov. Ti prispevki se bodo vračali v gozd ter v osveščanje in izobraževanje, kako se obnašati v gozdovih,« pravi Rajko Štefanič iz Dragatuša, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Kot poudarja Štefanič, se ne zavzemajo, da ne bi smeli zahajati v gozd sprehajalci. Ne bojijo se gobarjev. Gobarska društva so celo dobrodošla, ker osveščcajo ljudi. Tudi lovci so dobrodošli. Pravi pa, da imajo spore z zakonodajalcem, ker jim ne prisluhne. Problem je tudi, ker je odnos do lastništva pri nas nedorečen in neprimeren. Izkoriščanje nelesnih dobrin nelastnikov gozdov pa je gotovo še večje zaradi krize. A pomembno bi bilo določiti, kdo sme s temi dobrinami služiti. Zato ostro nasprotujejo komercialnim dejavnostim na zasebnih zemljiščih. Država namreč dovoljuje, da nelastniki lovijo in nekontrolirano nabirajo gozdne sadeže v zasebnih gozdovih. Lastniki gozdov jim morajo to celo dopustiti. V zadnjem času gre predvsem pri lovu in nabiranju gob za vse bolj komercialno dejavnost, na katero nima lastnik gozda nobenega vpliva, po drugi strani pa mu obiskovalci in prekomerno namnožena divjad mnogokrat povzročajo veliko škodo.

»Začeli smo razmišljati, kako bi ovrednotili tisto, kar nam daje gozd, k čemur nas zavezuje tudi evropski projekt SylvaMED. In če ima gozd večplastno funkcijo za vse človeštvo, je razumljivo, da ne pristajamo na nove obdavčitve,« odločno pove Rajko Štefanič. Slovenski gozdovi dajo na leto 1.200 ton divjačine, lastniki gozdov pa so prikrajšani za dobršen del dohodka, ki bi ga lahko zaslužili z divjadjo in lovom. Ugotovili so tudi, da je hektarski donos kostanjevih plodov najmanj 1.500 evrov na leto, kostanjevega lesa pa več kot za polovico manj. Da drugih dohodkov z nelesnimi gozdnimi dobrinami niti ne omenjamo. Poleg tega so v zasebnih gozdovih pogosto pridobitne turistične in rekreativne dejavnosti, ne da bi lastniki gozdov to vedeli ali privolili, čeprav bi morali. Neurejena je tudi vožnja v naravnem okolju, bodisi s sanmi ali motornimi vozili. Ker pa zaradi vsega tega prihaja tudi do nesreč, lastniki gozdov zahtevajo, da bi moralo veljati, če že gre za prost dostop do vseh gozdov, da je zgolj peš in na lastno odgovornost.

»Seveda bomo najprej proučili, kako imajo urejeno v drugih državah, in bomo pripravili predloge, ki jim bo politika morala prisluhniti. Nismo za rampe, verige, ograje, ni pa niti to izključeno, če pri politikih ne bo posluha. Že danes namreč zakon dovoljuje, da na gozdnih cestah postavimo zapornice in gredo sprehajalci naprej le peš,« pravi Štefanič ter doda, da je potrebna normalizacija, ki je evropsko primerljiva.

In kako imajo to urejeno pri naših sosedih? V Italiji je obvezno izobraževanje o obnašanju v gozdu za tiste, ki kupijo celoletno dovolilnico. Sicer pa imajo še 15-dnevne in začasne dovolilnice za vstop v gozd. Na dan smejo nabrati tri kilograme gob, na Hrvaškem pa v državnih gozdovih le kilogram. Pri nas je ta omejitev dva kilograma.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista, 10. julija 2014

Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše