DL: Je malček bruhal zaradi mleka?

5.10.2014 | 16:00

Adaptirano mleko so prodajali več kot pol leta po izteku roka trajanja.

Od 24. maja, ko je v veljavo stopil pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, so v prometu lahko tudi živila, ki imajo pretečen datum minimalne trajnosti, kar naj bi v prvi vrsti omogočalo delitev viškov hrane socialno ogroženim. Tako naj bi zmanjšali količino zavržene hrane, a zgodba bralke, ki se je obrnila na nas, kaže na to, da je eden izmed trgovcev že pred uveljavitvijo pravilnika prodajal izdelek po pretečenem datumu minimalne trajnosti.

»Za pripravo kašic in kot samostojen obrok uporabljamo adaptirano mleko za dojenčke Aptamil Comfort 2. Aprila sem opazila, da moj sin večkrat bruha kot prej in sem še enkrat pregledala embalažo ter zgrožena ugotovila, da je rok uporabe potekel že 27. oktobra lani! Na pločevinki je bila še rdeča nalepka, da prispevamo 10 centov za slovenske malčke,« je dejala in omenila, da potem na polici te iste trgovine, tj. Interspara v novomeški Qlandiji, nekaj časa ni opazila mleka po izteku minimalnega roka uporabe, se je pa zgodba ponovila junija, ko so v isti trgovini naleteli na konzervo z istim rokom, torej 27. oktober 2013, rdeča nalepka o pomoči malčkom pa je bila prelepljena.

»Prvič sem še mislila, da se je pač zgodila nenamerna napaka. Ko se je ta mesec zgodba ponovila, prejšnjo akcijo pa so prekrili z novo, rumeno nalepko, torej so šle pločevinke še enkrat skozi neke vrste kontrolo, pa težko verjamem, da gre za naključje. In to pri otroški hrani!« Ker nas je zanimalo, kako je z izdelki po minimalnem roku uporabe v trgovinah Spar, smo se obrnili na podjetje, od koder pa jasnih pojasnil nismo dobili, čeprav smo jih dvakrat pozvali, naj odgovorijo. »Z izdelki s pretečenim rokom uporabe ravnamo zelo skrbno, pred pretečenim rokom uporabe jim znižamo cene in tako so naše količine za odpis minimalne,« je med drugim zapisala Pika Breskvar iz Spara, o tem, kako je s prodajo po pretečenem roku, ni odgovorila.

Želeli smo vedeti, kako je s tem pri drugih trgovcih, iz Tuša odgovorov nismo dobili, Tanja Durin iz Mercatorja pa je zapisala, da gre pri novem pravilniku za kompleksno in zahtevno področje, ki ga oni še proučujejo. »Z dobavitelji in humanitarnimi organizacijami moramo uskladiti vrsto aktivnosti in protokolov, vendar se nagibamo k odločitvi, da takih izdelkov ne bomo imeli v prodaji,« je rekla in dodala, da se tudi oni trudijo, da čim manj hrane zavržejo.

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so poudarili, da nove zakonodaje ne podpirajo. »Posebno nas skrbi dejstvo, da je bil namen spremembe pravilnika opredeljen kot potrebno dejanje za pomoč socialnim trgovinam in dobrodelnim organizacijam, so pa na ta način dejansko omogočili trgovini prodajo neprodanih zalog prehrambnih izdelkov po tistem, ko jim je pretekel rok minimalne trajnosti. Tak način prodaje predstavlja ne le zmanjševanje kakovosti izdelkov na prodajnih policah, ampak tudi dodatna potencialna tveganja za zdravje potrošnikov, ker zdaj z nobenim predpisom ni več urejeno, koliko časa so tovrstni prehrambni izdelki še lahko v prodaji,« opozarjajo v ZPS.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista, 3. julija 2014

J. A.