DL: KC Janeza Trdine - Potrebna prenova, ne le gašenje požarov

4.10.2014 | 15:00

Vesna Dular

V novomeškem kulturnem centru Janeza Trdine optimistično zrejo v novo sezono. Ta, ki se je iztekla, je bila deležna odličnih odzivov obiskovalcev, še posebej so bili veseli, ker se je število abonentov povečalo za petino. Niso pa, kot je dejala direktorica Vesna Dular, zadovoljni s pogoji, v katerih delajo.

»Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar je bila stavba bivšega Doma JLA predana kulturi. Kljub prenovi je še vedno kotlovnica, ki je v stavbi od leta 1978. Takrat so bile potrebe drugačne, ogrevalni sistem je naravnan tako, da se ogreva celotna stavba, čeprav je recimo v soboto dopoldne zasedena le ena predavalnica na URS Novo mesto ali na Zavodu za šolstvo ali morda vadbeni prostor Zveze kulturnih društev ali ena pisarna Javnega sklada za kulturne dejavnosti ... In ker domuje v stavbi poleg kulturnega centra še pet uporabnikov, se ogrevalnih potreb enostavno ne da optimizirati. Strošek za kurilno olje je okoli 30.000 evrov na leto in je vsaj tretjino višji, kot bi bil, če bila kotlovnica in ogrevalni sistem prenovljena,« je razlagala Vesna Dular in dodala, da bi k nižjim stroškom energije dodatno prispevala tudi sanacija fasade, ki ponekod odpada, in vseh steklenih površin, kjer prihaja do največjih izgub. Lani so mestno občino Novo mesto, ki je po podatkih, ki jih imajo, lastnica dobrih 90 odstotkov stavbe, opozorili na potrebno prenovo fasade. »Občina žal tega ni uvrstila med prednostne naloge,« je pridala.

Neurejeno etažno lastništvo dveh lastnikov, poleg novomeške naj bi slabih 10 odstotkov po direktoričinih besedah od obrambnega ministrstva odkupil Klub za nadarjene učence, tudi sicer predstavlja težavo pri načrtovanju del, ko se zapleta pri soglasjih, največja težava pa je delitev stroškov za obnovo skupnih delov in naprav. »Poleg tega so pomanjkljivo dorečene tudi obveznosti drugih uporabnikov prostora. Te problematike ne more urejati Kulturni center Janeza Trdine, ki je le eden izmed uporabnikov prostorov, temveč občina kot večinska lastnica,« je še opozorila.

Direktorica poudarja, da je stavba potrebna korenite in kakovostne obnove in ne le gašenja požarov. Poleg že omenjenega je izpostavila, da kulturna dejavnost dejansko nima pravih pogojev za izvajanje programa, s katerim opravičuje svoj obstoj. »Vsi trije prireditveni prostori so v medsebojni odvisnosti. Če je dogodek v avli, ne moremo uporabljati niti Male niti Trdinove Vesna Dular dvorane. Zaradi slabe zvočne izolacije lahko dvorani le redkokdaj uporabljamo istočasno, tudi odrska oprema v Trdinovi dvorani je silno skromna, nimamo pravega odra ne prostorov za shranjevanje in zaodrja, mala dvorana je le malce večja sejna soba, v stavbi pa je tudi trafopostaja,« je naštevala in dodala, da je pred tremi leti novomeškemu županu predlagala projekt idejne rešitve širitve kulturnega centra, a žal predlog ni bil podprt, vendar bodo vztrajali.

Na udaru je že nekaj časa okolica kulturnega centra. »Mladina mora seveda imeti svoj prostor pod soncem in luno. Nič ni narobe, če se družijo in zabavajo, a tu gre za načrtovano popivanje, čemur po koncu tedna priča jutranji pogled na kupe steklovine, embalažo vseh vrst in celo na iztrebke. Policija pravi, da tega ne more preprečevati, posegla bi lahko le, če bi prihajalo do neredov. Ostajamo nemočni,« je še žalostno dodala direktorica novomeškega hrama kulture.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista, 3. julija 2014

M. Žnidaršič