DL: V precepu - Hlodi ali polena iz cerkvenih gozdov?

29.9.2014 | 14:50

Težki tovornjaki, naloženi z lesom in drugim, so na kostanjeviškem  območju vprašljivi  bolj kot na cesti z Gorjancev, najbrž predvsem na  mostu na potoku Studena v Kostanjevici na  Krki, na katerega se izteče  cesta z Gorjancev. (Foto: M. L.)

Težki tovornjaki, naloženi z lesom in drugim, so na kostanjeviškem območju vprašljivi  bolj kot na cesti z Gorjancev, najbrž predvsem na mostu na potoku Studena v Kostanjevici na  Krki, na katerega se izteče cesta z Gorjancev. (Foto: M. L.)

Kostanjeviški občinski svet je na seji 19. junija obravnaval med drugim stanje cest na tem območju. Pri tem so svetniki opozorili, da je cesta z Gorjancev skozi Črnečo vas proti Kostanjevici na Krki poškodovana na več mestih. Cesto znatno poškodujejo – tako so opozorili svetniki, med njimi prva Jožica Lešnjak – tudi težki tovornjaki, ki na tem območju z Gorjancev vozijo hlode. Tovornjaki za prevoz hlodovine so predolgi za omenjeno cesto in zato pri vožnji v ostre ovinke lomijo cestne asfaltne robove.

Svetniki so menili, da lastniki gozdov na Gorjancih in prevozniki lesa ne bi smeli voziti lesa z vozili, ki so pretežka glede na nosilnost ceste. Ko so se tako potegovali za spremembo sedanjih prometnih razmer, so omenjali tudi škofijo, češ da je ta lastnica gozda na tem območju in da je torej vključena v promet z lesom.

Zaradi takih omemb smo se za nekatere odgovore obrnili na škofijo Novo mesto. Kot je pojasnil njen predstavnik dr. Janez Gril, direktor družbe Beneficij, je večina gozdov, ki so v lasti škofije Novo mesto, v bližini Kostanjevice. Nekaj v Krakovskem gozdu, nekaj v Borštu pri Podbočju, nekaj pa na Opatovi gori na Gorjancih. Pretežni del gozdnih po vršin na Gorjancih gravitira proti Šentjerneju, le manjši del pa na Kostanjevico. Škofija Novo mesto sama ne gospodari s svojimi gozdovi, ampak jih je dala v upravljanje svoji gospodarski družbi Beneficij. »Kot direktor te gospodarske družbe vam lahko zagotovim, da smo letos v tem delu gozdov nad Kostanjevico zelo malo sekali. Po cesti skozi Črnečo vas smo letos peljali največ 20 tovornjakov hlodovine,« je v odzivu na nekatera naša vprašanja zapisal Gril.

O tem, ali lahko škofija doseže pri prevoznikih lesa, da bi ti vozili po omenjeni kostanjeviški cesti z manjšimi tovornjaki, in ali bila škofija pripravljena deloma sovlagati v obnovo omenjene ceste, direktor Gril pravi, da to vprašanje velja ne samo za družbo Beneficij, temveč za vse lastnike in upravljavce gozdov na tem območju in tudi za vse druge ljudi in podjetja, ki pri svojem delu uporabljajo težke tovornjake. Občina ali druga pristojna služba naj skliče – tako Gril - vse različne uporabnike cest in predlaga rešitev, o kateri se bodo pogovarjali. Predstavnik Beneficija se bo takšnega pogovora zagotovo udeležil. »Škofija oziroma Beneficij si ves čas prizadeva, da bi z občino oziroma s krajani imeli dobre odnose. Tudi pomagamo po svojih močeh. Darovali smo les za nov most, ljudem omogočamo, da lahko po zelo ugodnih cenah kupijo sečne ostanke, za potrebe občine in drugih ustanov dajemo na voljo prireditveni prostor v Kostanjevici. Skupaj z občino načrtujemo dolgoročni turistični razvoj Kostanjevice. Zelo dobre odnose imamo z Galerijo Božidar Jakac in še bi lahko našteval. Če bo občina dala pobudo in v se uporabnike omenjene ceste povabila k sovlaganju, se bomo pri družbi Beneficij zagotovo odzvali. Ne zdi pa se nam prav, da bi krivca za poškodovane ceste iskali samo v tovornjakih, ki prevažajo les iz gozda, ki je škofijski lasti,« je zapisal direktor Janez Gril.

Resnici na ljubo je treba dodati, da so kostanjeviški občinski svetniki na omenjeni seji v razpravah o cesti in tovornjakih govorili v zvezi z uporabniki ceste in tako tudi glede škofije povsem neobtožujoče. Bolj kot kazati s prstom na nekoga, so namreč očitno želeli opozoriti na problem, ki je ne samo k ostanjeviški, ampak vseslovenski. Problem nastaja, ker se način življenja in prevozna tehnologija spreminjata, medtem ko ceste nemalokrat ostajajo take, kot so bile takoj po izgradnji. »Ceste, kot je ta, so v preteklosti gradili za manjše obremenitve. Po njih zdaj vozijo težki tovornjaki. Ko so gradili cesto, tudi še ni bilo takih težkih strojev, kot so današnji, « je v razpravi na omenjeni seji kostanjeviškega občinskega sveta menil Aleš Kegljevič.

In trenutno so ceste take, kot pač so. Na njih bi lahko zmanjšali okvare vozišč, če bi drva vozili z manjšimi tovornjaki, recimo razcepljena na »metre«. A kdo bi pristal na tako vračanje v preteklost? Do danes se je namreč že povsem uveljavil način, da gozdarski tovornjak pripelje iz gozda hlodovino domala na domače dvorišče in jo strojno raztovori, nakar jo strojno – skoraj brez ročne sekire - razžagajo do velikosti polen.

Problem težkih tovorov na vaških cestah se kaže še v eni razsežnosti. Ne samo v Kostanjevici na Krki, ampak tudi drugje, npr. v novomeškem Podgorju, s težkimi tovornjaki prevažajo poleg hlodovine tudi gradbeni material in drugo, kar bi na tovorni tehtnici preseglo primerne vrednosti.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, 26. junija 2014

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava