DL: Tudi »mestni fant« je lahko dober gospodar

26.9.2014 | 14:45

Tadej Tomšič — najskrbnejši lastnik gozda območne enote zavoda za gozdove Kočevje za leto 2014 (Foto: M. L.-S.)

Tadej dobro sodeluje s kočevskimi gozdarji. Na fotografiji z letošnje razglasitve za najskrbnejšega lastnika gozda (od leve): vodja kočevske OE ZGS Bojan Kocjan, Tadej Tomšič in vodja KE Velike Lašče Franc Dejak. (Foto: M. L.-S.)

Pri delu v gozdu Tadej uporablja tudi predpisano zaščitno opremo.

Najskrbnejši lastnik gozda na območju OE ZGS Kočevje za leto 2014 Tadej Tomšič z Male Ilove Gore na meji med grosupeljsko in dobrepoljsko občino je eden večjih lastnikov gozda na območju krajevne enote OE ZGS Kočevje Velike Lašče. Gospodari s 30 hektarji gozda, njegova družinska mešana kmetija pa obsega še 13 hektarjev travnikov, dodatnih 10 hektarjev kmetijskih površin pa ima v najemu.

Tadej se je pred 24 leti kot »mestni fant« vrnil s Škofljice nazaj na očetov dom. Takrat je kmetija obsegala 13 hektarjev, danes pa dobrih 43. Z ženo, s katero sta ob kmetovanju oba tudi še zaposlena, sta zemljo postopoma dokupovala. »Ker smo zemljo kupovali, nanjo nismo bili čustveno navezani, zato smo nekaj parcel tudi že zamenjali,« pravi Tadej o dejstvu, da je vsa njihova posest, čeprav je razdrobljena na manjše okoli malo manj kot 3 hektarje velike parcele, v okolici domačije, kjer redijo 30 glav živine in so od leta 2000 tudi ekološka kmetija.

OPRAVIL JE VELIKO DELO

Gozdovi, ki so jih dokupovali, so bili slabše kakovosti, saj so z njimi večinoma slabo gospodarili, zato pa je Tadeja čakalo veliko dela, da ima danes, kot ga pohvali vodja KE Velike Lašče Franc Dejak, vzorno negovane gozdove. Ti ležijo na kraškem svetu in so v večji meri gozdovi listavcev – bukve, belega gabra in hrasta – z okoli 30 odstotki smreke. V njih letno poseka okoli 150 kub. metrov listavcev in 50 kub. metrov iglavcev, pri čemer večino etata dosega z redčenji, les pa prodaja kot hlodovino ali kot metrska drva. Tadej v svojih gozdovih opravi vsa predpisana gojitvena dela, včasih pa tudi sam predlaga rešitve, s katerimi želi izboljšati stanje gozdov.

POTENCIAL V LESNI BIOMASI

Tadej je vesel, da so tudi s pomočjo evropskih sredstev uspeli kupiti traktorsko gozdarsko prikolico za nakladanje hlodovine, ki je bila njihova zadnja investicija, kar zadeva gozdarsko mehanizacijo. S pomočjo svoje gozdarske polprikolice les v večini primerov odpelje iz gozda. V ta namen je v zadnjih letih zgradil tudi več kot 2 kilometra gozdnih vlak, tako da so danes vsi njegovi gozdovi dostopni s kmetijsko mehanizacijo. Ostanke vej in les manjših premerov, ki ostanejo pri redčenju, odvaža s polprikolico na skladiščni prostor, kamor pride enkrat letno sekalnik za lesno biomaso, ki les zmelje, in ga nato odpeljejo.

Tudi sicer, kot pravi Tadej, razmišljajo v smeri biomase. Je pa trenutno težava, kot pravi, saj so lani biomaso že dvakrat prodali po 4,5 evra, letos pa samo po 3,5, pa še to zelo težko. Razlog za to je žledolom. Ta je prizadel tudi Tadejeve gozdove. Poškodovanih je bilo okoli 300 kub. metrov lesa, predvsem bukovega drobnjaka in smrekovega gozda, večino pa je Tadej že saniral.

NASLEDNIK GA PRIGANJA

»Gozd je dolgoročna naložba. Razmišljati je treba za tri rodove naprej,« pravi Tadej o uspehu svojega gospodarjenja z gozdovi. Pri tem pa mu je seveda tudi v veliko pomoč, da ve, da bo imel pri tem delu naslednika. Eden izmed njegovih dveh sinov namreč študira gozdarstvo. Čeprav je šele v drugem letniku, se Tadej, kot pravi, že zdaj od njega uči, sin pa je tudi tisti, ki očeta velikokrat priganja k delu. Tudi zato pa, kot pravi Tadej, stremijo, da bi še kaj gozda dokupili, čeprav ga vse bolj jezijo gobarji. »Ne gre samo za nabiranje gob. V gozdu se dela škoda — od puščanja smeti do metanja mejnikov,« pravi in dodaja, da pa so lastniki, žal, pri tem sami in nemočni.

Sicer pa obiskovalce gozdov Tadej po svoje tudi razume. Sam večino svojega prostega časa nameni kmetijstvu in gozdarstvu, v naravo pa se vrača tudi ob nedeljah, ko si vzame čas za rekreacijo — bodisi za sprehod ali kolesarjenje, včasih pa tudi v konjskem sedlu.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista, 19. junija 2014

M. Leskovšek-Svete