DL: Ovčje meso ni dobro le z ražnja

25.9.2014 | 14:40

Andrej Ogulin s sinom Blažem (Foto: M. B.-J.)

Po Beli krajini se pase premalo ovc, zato primanjkuje tudi jagnjet. (Foto: M. B.-J.)

V Semiču je letos Društvo rejcev drobnice Bele krajine v sodelovanju s KGZS - Zavodom Novo mesto pripravilo jubilejno 20. razstavo drobnice. Kako dobro se je razstava prijela, pove podatek, da je prav belokranjsko društvo edino tovrstno v Sloveniji, ki pripravlja razstave neprekinjeno. Še posebej je dobro uspela letošnja razstava, saj jo je kljub slabemu vremenu obiskalo veliko ljudi. Poleg razstave ovc in koz so pod okriljem državne vzrejne komisije pripravili državno razstavo pastirskih psov, ki so jih pripeljali celo iz Švice, Makedonije, Srbije in Hrvaške. Predstavilo se je Združenje ekoloških kmetij Dolenjske in Bele krajine in več kot 10 belokranjskih kmetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi.

Kako veliko pomeni ljudem hrana, pridelana v bližini njihovih domov, pove tudi dejstvo, da so kmetje večino svojih pridelkov in izdelkov na razstavi prodali. Pripravili so tudi prikaz striženja ovc ter bogat program na odru, na katerem se je ves čas nekaj dogajalo.

Na razstavi so podelili tudi več priznanj. Najlepšo ovčjo trofejo je prinesla Tina Pašič, najlepšo ovco je pripeljal Stane Pašič, najlepšega ovna Jožica Hutar, najlepšega kozla Silvo Malnarič ter najlepšo kozo Ciril Totter, medtem ko je najboljšo pečenko spekel Jože Pezdirc.

V Beli krajini zdaj redijo okrog 6.000 plemenskih ovc (število koz je zanemarljivo majhno), na leto pa vzredijo 10.000 jagnjet. »Število ovc upada, razlogov za to pa je več. Belokranjski rejci so imeli pred časom težave pri prodaji, saj so gostinci vozili jagnjeta s Kočevskega, kjer so bila nekoliko cenejša. Zaradi tega je marsikateri Belokranjec zmanjšal čredo. A na Kočevskem so začeli zmanjševati ovčerejo, ker so se bolj odločali za govedorejo. In jagnjet tam ni bilo več v izobilju, ampak jih je začelo primanjkovati. Prav tako pa jih je bilo manj v Beli krajini. Ne nazadnje se tudi pri nas povečuje pašna reja govedi. Druga težava je, da je redilo ovce mnogo  starejših ljudi, ki so na ta način preprečevali zaraščanje zemlje. Zaradi bolezni, starosti ali obojega pa so prenehali rediti ovce. V našem društvu je 100 članov, povprečna starost pa je okrog 60 let. Za rejo drobnice bi se morali bolj odločati mladi, a bi jo država morala bolj spodbujati. Zlasti v Beli krajini je možnost za rejo drobnice velika,« pravi predsednik Društva rejcev drobnice Bele krajine Andrej Ogulin.

Če so nekdaj belokranjski rejci težko prodali jagnjeta, pa je zdaj povpraševanje večje od ponudbe. Veliko jih spečejo v gostilnah, na kmečkih turizmih, v Beli krajini si je težko predstavljati družinsko srečanje brez jagenjčka z ražnja, prihaja pa tudi čas veselic, kjer brez na ražnju pečenih jagenjčkov tudi ne gre. A kot ugotavlja Ogulin, se je tudi sicer poraba jagnjetine povečala. »Medtem ko je bila nekdaj mlada jagnjetina v Sloveniji priljubljena predvsem pri Belokranjcih, zdaj tudi v drugih pokrajinah spoznavajo, kako okusno in kakovostno je to meso. V našem društvu pa si prizadevamo, da bi začeli uživati ljudje tudi drugače pripravljeno ovčje meso, torej ne samo z ražnja, ampak v salamah, čevapčičih, golažu, kot zarebrnice,« poudari Andrej Ogulin ter pristavi, da bi morali v prihodnje nameniti več pozornosti tudi avtohtoni belokranjski pramenki, ki ima veliko dobrih lastnosti in je še posebej odlična za peko na ražnju.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, 26. junija 2014

M. Bezek-Jakše