DL: Od ideje do posla - Z letalsko opremo »poleteli« v svet

23.9.2014 | 14:15

Robert Pustavrh je vodenje podjetja Tips prevzel od svojega očeta. (Foto: A. Kerin)

Čeprav se leskovški TIPS nikoli ni rad rinil v ospredje zanimanja javnosti, pa ta proizvodna in trgovska družba s področja kovinske industrije sodi med najuspešnejše male gospodarske družbe v krški občini. Družinsko podjetje, ki se je na globalno tržišče prebilo z izdelki za letalsko industrijo, letos praznuje že 45 let delovanja, s svojimi produkti pa je prisotno po številnih največjih svetovnih letališčih.

Tipsova zgodba se je začela leta 1969, ko je Stane Pustavrh odprl avtokleparsko in ličarsko delavnico, v kateri so kmalu začeli izdelovati prve izdelke, kot so vlečne kljuke za osebna vozila in tovorne prikolice. Delo in znanje so vseskozi nadgrajevali in že kmalu izdelovali prve proizvode za letališča, ki so jih z osamosvojitvijo Slovenije začeli množično izvažati v tujino. S tem so se jim odprle nove priložnosti, pa tudi nove potrebe in izzivi. »Imamo dve veji delovanja. Ena je izdelava lakirnih kabin za našega nemškega kupca. To delamo po njihovih načrtih in se dobro dopolnjuje z našim glavnim programom letališke opreme, ki pa jo tržimo po približno tretjini sveta,« pojasni direktor uspešnega posavskega podjetja Robert Pustavrh. Danes tako Tips kar 98 odstotkov svojih proizvodov izvozi na tuja tržišča, večinoma v Evropsko unijo, pa tudi v države nekdanje Jugoslavije, Skandinavijo, Rusijo, Japonsko in v nekatere dele Afrike. S svojim lastnim razvojem in sodelovanjem z največjimi letališči se je TiPS razvil v priznanega proizvajalca letališke opreme visokega kakovostnega razreda z jasno začrtano vizijo razvoja.

Švicarski veliki met

»Prisotni smo predvsem v državah, ki cenijo kakovost. Le v teh smo namreč lahko konkurenčni. Naš stroj je narejen tako, da ga uporabljaš, in je, lahko bi rekli, podoben neke vrste delovnemu konju. Zanj ne potrebuješ nekih posebnih servisov. Tistim, ki tega ne znajo ceniti, pa težko dopoveš, zakaj si tako drag. Naše vgradne komponente so drage, ogromno je ožičenja, tukaj je skrit tako imenovani know how,« razloži Pustavrh.

Veliki preboj je leskovški družbi uspel leta 2007, ko so odkupili del švicarskega podjetja iz iste panoge. Izvoz jim je - zahvaljujoč tej drzni potezi - čez noč poskočil, promet pa so po besedah prvega moža Tipsa povečali kar za 2,5-krat. »To je posledica tega, da smo prevzeli njihovo delo, da so kupci že obstajali, da je bilo torej treba le prenesti tako imenovani know how in da smo bili pri tem uspešni. Srečo imamo, da smo podedovali znanje od Švicarjev, da smo se lahko od njih učili.«

Podjetje s šestdesetimi zaposlenimi, ki med malimi družbami sodi med najpomembnejše delodajalce v krški občini, velik poudarek daje nenehnemu izobraževanju in napredovanju svojih zaposlenih. V družbi se namreč zavedajo, da je njihov nadaljnji razvoj odvisen predvsem od dobrih kadrov, zato se povezujejo s šolami in fakultetami ter omogočajo učna mesta, na katerih študentje lahko pokažejo svojo kreativnost.

Vsi bi bili inženirji

»Največja težava je v tem, da naš šolski sistem šepa. Da ne dobimo takšnih strokovnjakov, kot smo jih po koncu izobraževanja dobili nekoč. To je ključni problem. Imel sem priložnost od blizu videti, kaj na primer zmore nek nemški mojster. Naše šole nam ne dajo tistega, kar mi dejansko potrebujemo. Imamo kup inženirjev, za katere na koncu sploh ne veš več, za kaj bi jih uporabil, konkretnega znanja pa ne prinesejo,« na enega od problemov, s katerim se soočajo na kadrovskem področju, opozori Pustavrh.

Čeprav jih gospodarska kriza ni občutneje prizadela, pa v Tipsu priznavajo, da je bilo lansko leto za njih najtežje v zadnjem obdobju. »Časi so vedno na svoj način kruti. Pomembno je znajti se v situaciji, pa tudi, da stvari konstantno tečejo, da pokažeš, da si danes takšen, kot si bil včeraj, da lahko držiš kakovost in si  vreden zaupanja,« recept za uspeh razkrije direktor leskovške družbe. Njihovi dolgoročni načrti so tako povezani z nadaljnjim razvojem oziroma novimi produkti, ki bi bili dopolnilo obstoječim, posledično pa si želijo povečati tudi svoj tržni delež.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista, 19. junija 2014

A. Kerin