DL: Najstarejši Šentjernejčan - Stanko je praznoval 95 let

22.9.2014 | 14:50

Stanka (drugi z desne) so ob jubileju obiskali predstavniki različnih društev iz občine Šentjernej.

Stanko Kušljan, najstarejši Šentjernejčan, je 30. maja dopolnil 95 let. Kljub visoki starosti je še vedno zelo aktiven, še vedno vozi avto, obdeluje svoj vrtiček in postori doma, kar je treba. Udeležuje se različnih proslav in prireditev, predvsem borčevskih, lani in letos pa je bil gonilna sila pri obnovi spomenika padlim borcem na pokopališču v Šmarju.

Ob visokem jubileju so ga obiskali predstavniki več društev; predstavniki krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Šentjernej, upokojenci in predstavnica krajevne organizacije Rdečega križa in predstavnika društva Gorjanske čete, ob tej priložnosti pa je Stanko obujal spomine na svoja mlada leta, predvsem na leta, ki jih je preživel v vojni.

Rodil se je v številčni družini, saj je bilo sedem otrok, doma so imeli žago in mlin, ima pa tudi tri polbrate. Stanko se je učil za krojača, nekaj časa tudi delal v Višnji Gori, potem pa je šel služit vojaški rok v Boko Kotorsko. V tem času se je začela vojna in še vedno se živo spominja, kako se je v skupini šestih Slovencev peš odpravil proti domu. Doma se je kmalu pridružil organizaciji osvobodilne fronte, 9. marca 1942 pa se je pridružil Gorjanskemu bataljonu na Kočevskem. »En meter snega je bilo takrat, potem pa sem bil v Cankarjevi brigadi,« obuja spomine in pove, da je bil 30. junija 1944 ranjen na Hrvaškem.

Po vojni je bil zaposlen v ljudski milici, potem je bil nekaj časa župan, nato podžupan, delal je tudi v Iskri. Ima dva sinova, štiri vnuke in tri pravnuke. In kakšen je recept za tako lepo starost? »Skoraj vsi člani moje družine so dočakali visoko starost, mami je le leto in pol manjkalo, pa bi bila stara 100 let, stara mama je dopolnila 92 let, teta 90. Aha, pa še nekaj: vsak večer, ko grem spat, zaklenem vrata, da smrt ne more v hišo,» se pošali Stanko.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista, 12. junija 2014

T. J. G.