DL: Domovi za starejše občane - po državi več kot 140 prostih mest

18.9.2014 | 14:50

Milan Krajnc

Branko Gorečan

Dobiti prosto mesto v želenem domu za starejše občane je bilo pred nekaj leti skorajda nemogoče, saj je bilo zanimanje veliko večje od kapacitet. Danes je situacija bistveno drugačna, po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo sredi prejšnjega tedna v naših domovih prostih 142 mest.

»Pri nas imamo trenutno 178 stanovalcev, lani v tem obdobju jih je bilo 195,« je povedal direktor Doma starejših občanov Črnomelj Milan Krajnc in omenil, da je v domu 196 postelj, od teh so štiri rezervirane za začasne sprejeme. Ocenjuje, da je prišlo do zmanjšanega povpraševanja zaradi več razlogov, in kot prvega navede splošno krizo. »Nezaposlenost je velika, naša občina je po nekaterih podatkih na tem področju na četrtem mestu v državi. To pomeni, da so družinski člani doma, in če skrbijo za svojega ostarelega sorodnika, družini ostane tudi dohodek,« je pojasnil. Po Krajnčevem mnenju je drugi razlog veliko novih kapacitet, ki jih je država zgradila ali jih zagotovila prek podeljevanja koncesij v zadnjih desetih letih. »Poleg tega država podpira pomoč na domu in ne bivanja v institucijah, zato lahko pričakujemo, da bo ta trend zmanjševanja zanimanja za domove do leta 2020 še naraščal,« pristavi Krajnc.

KONKURENCA S HRVAŠKEGA

V letošnjem letu je pogosto slišati, da Slovenci odhajajo v t. i. družinske domove na Hrvaško, ki so kot gobe po dežju zrasli ob meji. Gre za manjše kapacitete (do 20 postelj), ki so bistveno cenejše od naših domov za starejše občane. Direktor črnomaljskega doma pove, da so v enem mesecu našteli štiri primere, ko so se njihovi stanovalci preselili čez mejo. »Treba je vedeti, da gre tam za popolnoma drugačno vrsto nastanitev kot pri nas; nimajo zdravstvenih storitev niti terapij, poskrbijo pa za osnovne življenjske potrebe ljudi. Tako je lahko tudi cena skoraj za polovico nižja od naše,« pojasni Krajnc, ki se boji, da bodo revni Belokranjci umirali na Hrvaškem.

Manjše povpraševanje po domski oskrbi bo vplivalo tudi na število zaposlenih. V črnomaljskem domu jih je trenutno 93, a direktor pričakuje, da jih bo konec leta manj kot 90, če se ne bo kaj bistvenega spremenilo. Stališče države je, da se mora število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšati za dva odstotka, poleg tega kadrovski načrt narekuje število oskrbovancev. »To je stališče države, stališče stroke je drugačno, delavci so preobremenjeni in izgorevajo,« je pokomentiral Krajnc.

TEŽAVE Z NEPLAČNIKI

Ribniški dom starejših občanov je trenutno poln, a kljub temu po besedah direktorja Branka Gorečana čakalne dobe za sprejem niso dolge, kriza in spremembe zakonodaje na področju socialnih prejemkov vplivajo tudi na njihovo zasedenost. »Če ljudje živijo na robu in ugotovijo, da jim za plačilo doma zmanjka 200 evrov, bodo svojce imeli doma, pa četudi jim ne morejo zagotoviti ustrezne oskrbe,« opiše praktičen primer. Sicer imajo v Ribnici srečo, da so zanimivi tudi za Ljubljano in njeno okolico, od koder prihaja slaba polovica njihovih stanovalcev.

Je pa Gorečan opozoril še na eno veliko težavo: vedno slabšo plačilno sposobnost ljudi. »Imamo primer, ko so nam svojci oskrbovanca dolžni 12 tisoč evrov, od njih nismo prejeli niti enega plačila,« je povedal in dodal, da se veliko ukvarjajo z izterjavo. Zakon ne dovoljuje, da bi v takšnih primerih koga izselili.

Mesečni strošek za domsko oskrbo je različen od izvajalca do izvajalca, povprečne cene se gibljejo od dobrih 500 do nekaj več kot tisoč evrov na mesec. Koliko posameznik plačuje, je najbolj odvisno od tega, koliko pomoči in nege potrebuje.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista, 19. junija 2014

J. Ambrožič