DL: Poklicna šoferka Jadranka Čučnik - Namesto študija izbrala tovornjak

10.9.2014 | 14:50

Jadranka Čučnik je kljub mladosti že zelo izkušena voznica. (Foto: A. Kerin)

Jadranka Čučnik je kljub mladosti že zelo izkušena voznica. (Foto: A. Kerin)

Mesečno povprečno prevozi od 8 do 10 tisoč kilometrov. (Foto: osebni arhiv)

Mesečno povprečno prevozi od 8 do 10 tisoč kilometrov. (Foto: osebni arhiv)

Da bo šoferka, je bilo Posavki Jadranki Čučnik jasno zelo zgodaj v življenju. Že kot dekletce so jo namreč bolj kot punčke, oblekice in podobno privlačili tovornjaki. Tisti ta veliki. Ko se ji je ponudila priložnost za opravljanje vozniškega izpita za šoferko tovornjaka, niti ni oklevala. Kmalu zatem je študij na fakulteti zamenjala za šoferski kruh. In tega še danes ne obžaluje.

»Moja velika otroška želja je bila, da bi enkrat tudi sama sedla za volan tovornjaka. Kamioni so mi bili že od nekdaj všeč. Moja mami zna povedati, da sem ji kot otrok vedno, ko sva kakšnega srečali, razlagala, kako so lepi. Sanjala sem o tem, kako bi si v prikolici uredila stanovanje. Imela sem pač bujno domišljijo. V srednji šoli sem potem na to idejo malo pozabila, zanjo pa sem se spet ogrela ob vpisu na fakulteto,« razloži simpatična 28-letnica. Pri vsega 19 letih je tako naredila izpit za tovornjak, precej težje pa je bilo najti delodajalca, ki bi zaposlil mlado in neizkušeno šoferko. A še bolj kot starost je marsikoga zmotil Jadrankin spol.

GOREČA GUMA JE NI PRESTRAŠILA

»Spominjam se, ko sem klicala gospoda s Senovega, ali potrebujejo šoferja, in mi je odgovoril v stilu, ali ne more moj mož sam poklicati,« navede. Takšni in podobni dovtipi pa Posavke niso odvrnili od prvotnega namena. Kmalu je dobila svojo prvo službo, in sicer voznice tovornjaka v mednarodnem prometu. V letu, ki ga je na tem delovnem mestu preživela, je vozila predvsem po Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, v tem obdobju pa se je, kot pravi, tudi zahvaljujoč odličnemu šefu, zelo veliko naučila.

Med anekdotami, ki jih je doživela na poti, še posebej izstopa tista, povezana s prvo samostojno vožnjo v tujino. »Takrat sem startala iz Šentjurja, in ko sem se pripeljala v Italijo, sem opazila, da mi je med vožnjo zagorela guma. Hitro sem se ustavila, vzela gasilni aparat in začela gasiti. Kmalu se je ustavil še neki Italijan in mi pomagal gasiti, na pomoč pa sva poklicala še gasilce, ker ognja sama nisva mogla pogasiti. Prikolica je na koncu zgorela, koruza, ki sem jo prevažala v tovornjaku, pa je bila razsuta vsepovsod po cestišču,« se prvih šoferskih kilometrov spominja Jadranka, ki je doma pod sevniško Lisco v majhni vasici Polana.

Službo poklicne šoferke v mednarodnem prometu je pred sedmimi leti zamenjala za delo šoferke tovornjaka v ljubljanskem podjetju, ki se ukvarja z gradbeništvom. Čeprav je delo zelo zahtevno, saj dela praktično vsak dan razen nedelje, pa se njena ljubezen do opravljanja tega poklica v vsem tem času ni prav nič zmanjšala.

VEČ ŽENSK ZA VOLANOM AVTOBUSA

In katere lastnosti mor a imeti po Jadrankinem mnenju dobra šoferka? Kot poudarja, mora biti zelo fleksibilna, potrpežljiva, seveda pa mora imeti tudi veselje do vožnje. Odveč ji ne sme biti niti fizično delo, saj je treba večkrat pomagati razložiti tovor, zamenjati gumo ali kaj podobnega. »V Sloveniji nas je skupaj okoli 130 šoferk, od teh jih približno 70 vozi avtobus. V gradbeništvu nas je zelo malo, verjetno predvsem zato, ker je to zelo umazano pa tudi fizično naporno delo. A meni osebno to najbolj leži in v tem uživam, čeprav je tudi ogromno odrekanja. Plače so sicer malo boljše od povprečnih, se pa zato tudi več dela.«

Jadranka v nasprotju z nekaterimi njenimi kolegicami nikoli ni imela slabih izkušenj z moškimi sodelavci oziroma njihovimi predsodki do žensk za volanom tovornjaka. »Včasih sicer dobim kakšen čuden pogled, a je to tudi vse. Verjetno je to odvisno tudi od tega, kakšen človek si,« meni Posavka, ki zase pravi, da ni ravno tipična ženska. Nakupovanje oziroma tekanje od trgovine do trgovine ji tako ni ravno v zabavo, prav tako ji niso pri srcu visoke pete, edina prava ženska razvada, ki si jo z v eseljem privošči, pa je obisk frizerja. Svoj prosti čas najraje preživlja s svojima otrokoma, ki sta zelo ponosna na mamico šoferko.

Članek je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista, 5. junija 2014

A. Kerin

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava