DL: Problematika volkov - Prevelika moč naravovarstvenikov in EU

6.9.2014 | 12:30

Ob izraženem strahu domačinov za varnost svojih otrok je Marko Jonozovič povedal, da v zadnjih sto letih volk ni napadel še nikogar ter da je možnost za to samo, če bi bilo z živaljo nekaj narobe, Marija Markeš pa je dejala, da če so grožnje za ljudi resne, imajo intervencijsko skupino, ki žival preseli ali ustreli. Vsak leto dobijo od 200 do 300 klicev za intervencijo. (Foto: M. L.-S.)

Ob izraženem strahu domačinov za varnost svojih otrok je Marko Jonozovič povedal, da v zadnjih sto letih volk ni napadel še nikogar ter da je možnost za to samo, če bi bilo z živaljo nekaj narobe, Marija Markeš pa je dejala, da če so grožnje za ljudi resne, imajo intervencijsko skupino, ki žival preseli ali ustreli. Vsak leto dobijo od 200 do 300 klicev za intervencijo.
(Foto: M. L.-S.)

Janez Rus je opozoril tudi na še vedno nerešeno problematiko medvedov, ki je po njegovem posledica dejstva, da preveč ubogamo EU. (Foto: M. L.-S.)

Janez Rus je opozoril tudi na še vedno nerešeno problematiko medvedov, ki je po njegovem posledica dejstva, da preveč ubogamo EU. (Foto: M. L.-S.)

Seje sveta KZGS OE Kočevje, na kateri so razpravljali o problematiki volkov, sta se udeležila tudi župan Ribnice Jože Levstek (prvi z leve) in sodraški župan Blaž Milavec (ob Levstku), zadnji je opozoril, da pri njih ni vse tako, kot se želi prikazati. (Foto: M. L.-S.)

Seje sveta KZGS OE Kočevje, na kateri so razpravljali o problematiki volkov, sta se udeležila tudi župan Ribnice Jože Levstek (prvi z leve) in sodraški župan Blaž Milavec (ob Levstku), zadnji je opozoril, da pri njih ni vse tako, kot se želi prikazati. (Foto: M. L.-S.)

Župani občin s širšega kočevsko-ribniškega območja, kjer živijo velike zveri, morajo biti v komisiji, ki odloča o odvzemu velikih zveri iz narave, število volkov je treba vrniti na stanje iz leta 1990, če že pride do odškodnin, pa naj bi bile te pravične in izplačane v roku. To so trije sklepi, s katerimi so člani sveta KGZS OE Kočevje pretekli petek v Ribnici na svoji 10. redni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in Zavoda za gozdove Slovenije, sklenili razpravo o problematiki volkov na širšem kočevsko-ribniškem območju.

Volkovi so 4. maja na Travni Gori, kjer kmet Jure Zidar na 18 hektarjih redi 20 telic, raztrgali preko 200 kilogramov težko telico, 14. maja so na samem robu Sodražice ubili srnjaka, en trop so maja opazili tudi v Predgradu, eden pa se je dva dni, dokler niso požrli jelena, ki so ga uplenili, zadrževal v grmičevju na Jasnici. Opažanje treh do štirih tropov volkov na širšem kočevsko-ribniškem območju, škoda, ki so jo povzročili, in strah ljudi, ki so prepričani, da prihajajo volkovi v neposredno bližino naselij in celo v naselja, ker jih je preveč, so bili razlogi, da so o problematiki volkov spregovorili tudi člani sveta kočevske OE KGZS.

IGNORANCA IN AROGANCA

»Ljudje občutijo ignoranco na eni strani in aroganten odnos pristojnih na drugi,« je povedal župan Sodražice Blaž Milavec o občutkih domačinov, ki so zaradi volkov ne samo prestrašeni, ampak tudi jezni. »Volkovi so v tem okolju bili in bodo, pričakujemo pa, da se začne v sprejemanje odločitev o njih vključevati tudi ljudi z območja, kjer smo zaradi velikih zveri najbolj prizadeti,« je pojasnil. Dejal je, da je treba doreči, kako veliko populacijo volkov to območje še prenese, ter poudaril, da so za dolgoročno vzpostavitev ravnovesja, da ne bo prihajalo do konfliktov, če pa bo prišlo, da se bo ustrezno ukrepalo, da bodo ljudje zadovoljni.

Na očitek o ignoranci je vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS OE Kočevje Miran Bartol, ki ocenjuje škodo po zavarovanih vrstah, dejal, da gre za hude obtožbe, ki ne držijo. O napadu volkov na telico je dejal, da to ni nekaj posebnega, da pa je zadeva letos medijsko izpostavljena. Vsako leto imajo namreč nekaj 100 primerov škod. V zadnjih petih letih so imeli v prvih petih mesecih povprečno 58 škodnih primerov, od katerih jih je bilo 19 zaradi volka, 23 zaradi medveda, ostalo pa zaradi ostalih vrst, letos pa so imeli 36 škodnih primerov in med njimi 11 zaradi volka. Volkovi kmetom pokončajo največ drobnice, se pa, kot je dejal, povečuje škoda tudi pri govedu. Glede očitkov o nizki odškodnini, ki je pri letos edinem primeru škode zaradi volka pri govedu - za 7 mesecev staro telico - znašala 625 evrov, pa je dejal, da lahko oškodovanec, če se ne strinja, oceno zavrne ter da do sedaj glede škode zaradi volka konfliktov niso imeli.

ENAKO ZA VOLKOVE IN MEDVEDE

V razpravi so člani sveta opozorili tudi na problematiko medvedov. »Pojavljati so se začeli po letu 1990, ko je tako rekla Evropa. Pred 20 leti jih je bilo trikrat manj,« je dejal Janez Rus in dodal, naj tisti, ki zagovarjajo medvede, prevzamejo tudi odgovornost. Razpravljavci so izrazili prepričanje, da, kar zadeva velike zveri, preveč poslušamo Evropo in njene zahteve, pa tudi, da imajo naravovarstveniki preveč moči ter da bi morali v odločanje o upravljanju z velikimi zvermi vključiti več lokalnih predstavnikov.

»Odgovornost države ni samo do nas, ampak tudi do spoštovanja pravil igre. Lahko pa se pogovarjamo, ali je treba spremeniti predpise,« se je na povedano v razpravi odzval vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS Marko Jonozovič. Opozoril je, da je volk last vseh nas ter da gre za zavarovano živalsko vrsto, v katero se lahko poseže samo pod posebnimi pogoji. »Od 10 do 12 živali, kot je bil včasih odstrel, smo padli na tri, lani pa je bila sprejeta odločitev, da nobenega,« je povedal in dodal, da so iz EU dobili predtožbeni postopek, ki so ga sprožili ljudje iz Slovenije, češ da ne vemo, koliko je volkov. Povedal je, da imamo v Sloveniji tudi do 70 volkov, ko imajo mladiče. Odraslih je od 40 do 50 volkov, ki so v osmih do desetih tropih, nekaj volkov pa si tudi še delimo s Hrvaško. Na širšem območju Kočevske naj bi bili trije tropi. Povedal je, da smo imeli med letoma 2007 in 2012 v Sloveniji od 400 do 600 primerov škod zaradi volka, da pa so lani škode padle na 150 primerov, odškodnine pa iz 200 do 350 tisoč letno na slabih 90 tisoč evrov, to da pa so rezultati zaščite rejcev živine.

Marija Markeš iz sektorja za ohranjanje narave pri ministrstvu za kmetijstvo, ki se ukvarja z volkovi, je povedala, da je bil v številnih pogovorih, ki so jih imeli lani s stroko in javnostjo, glavni očitek nevladnikov, da imajo kmetje premalo možnosti, da bi lahko izvedli ustrezne varovalne ukrepe.

»Trudimo se, da bi pomagali kmetom pri varovanju čred, da se s tem izognemo očitku nevladnikov, da gospodarjenje ni prilagojeno območjem, kjer kmetujejo,« je povedala. Dodala je, da gre del ukrepov ministrstva v smeri pomoči pri boljšem varovanju čred, da je sofinanciranje ograj oz. nočnih ograj najmanj, kar lahko pričakujejo od EU, da pa delajo tudi na tem, da bo denar možno dobiti tudi za plačila za opravljeno delo postavljanja ograj. Glede odškodnin pa je povedala, da so lani in letos v celoti izplačali vse tiste, ki so bile upravičene.

Razpravo, ki je bila zaradi prizadetosti ljudi mestoma tudi burna, so sklenili v upanju, da bo drugače, kot je bilo pred skoraj dvema letoma, ko so na delovnem sestanku na tematiko upravljanja z rjavim medvedom v Loškem Potoku sprejeli približno enake zaključke kot tokrat glede volkov. Zahtevali so namreč, da se zmanjša število medvedov na stanje iz leta 1990 in opozorili na nesorazmerje moči na upravljanje z medvedom, češ da je moč neformalnih društev zunaj območja sobivanja z medvedom prevelika, slišnost prebivalcev s tega območja pa zato premajhna. Vendar pa se od takrat do danes ni spremenilo še nič.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista, 22. maja 2014

M. Leskovšek-Svete

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (5)

8.9.2014Oceni vika lozar 

Vedno znova prevlada nad zdravim razumom dobiček. Zelo smo se odtujili od narave, od naše prelepe pokrajine, ki ji dajejo čar tudi divje živali in velike zveri. Stoletja je človek sobival z njimi, seveda včasih tudi na svojo škodo, pa vseeno normalno. Danes so živali cele dneve same v ogradah, včasih so imele pastirja in ovčarske pse. Če se že hočemo iti živinorejstva in ovčarstva na območjih kjer so odlični pogoji za zveri tudi brez živali v ogradi, si omislimo pastirja, delovno mesto, ki zamira, v tej vse bolj ekološki maniri v kmetijstvu, pa bi bilo dobrodošlo, delovne sile je dovolj. Kmetje, župani, nalijte si čistega vina in ne samo popularizirati stvari z napihovanjem dogodkov, havarija je povsod prisotna. To je del, če hočete, ekonomije in vsakdana. Ne zastrupljajte ljudi s pravljicami kako je volk nevaren ljudem! Naša sreča je, da imamo biologe in varstvenike, ki nam znajo argumentirano razložiti kako mora biti v naravi, da bomo enakovredno del nje.

9.9.2014Oceni realnost 

Volk (še) ni nevaren ljudem, ker ima vsajen strah pred človekom skozi vso zgodovino. Ve, da nima možnosti. Lepo pa je bilo prikazano v dokumentarcu, če tega strahu več ni. Izhod je za človeka zelo neugoden oz. usoden. Kratkovidnost razno raznih zaščitnikov je neverjetna. S svojim ravnanjem bodo povzročili dramo za vse tiste, ki imajo stik z volkom. Tudi pasivnost prizadetih je neverjetna. Bolj bi morali rogovilit. Po nekaterih državah to rešujejo po svoje, da se te nadloge znebijo. Skratka, žalostno, ko vse to objektivno presojajoč človek opazuje.

9.9.2014Oceni objektivnost 

Slovenija je načrtno postala zverinjak, kar nikakor ne vodi k uresničitvi projekta za povečanje samooskrbe na področju pridelave domače hrane. Način varovanja živine na paši s pastirčki s frulico pod belo brezo so preteklost in ni zapisan v novi strategiji razvoja kmetijstva. V obdobju pastirjev so kmetje samoiniciativno brez simpozijev uravnavali preštevilčne populacije nevarnih zveri in ustvarili pogoje za sobivanje. Dejstvo je, da je v Sloveniji previsoko število zveri in ostale divjadi, predvsem parkljaste. Med lovci se govori, da imamo v Sloveniji preko sto volkov in nad 800 medvedov. Za primerjavo imajo v Franciji 30 medvedov, v Avstriji pa nobenega (0) , zato pa imajo veliko večji procent prehranske samooskrbe. Sobivanje z zvermi bo možno šele takrat, ko bo število zveri primerljivo s številom pred desetletji in primerljivo s številom zveri v civiliziranih državah z bolje urejeno pridelavo hrane. Še Henčkova pesem poje: "Kar je preveč, to dobro ni".

26.2.2015Oceni zane 

Dejstvo je, da na tem planetu bivamo skupaj z živalmi. In da imajo tudi one prirojeno pravico do življenja. Poskrbeti je potrebno, da jim pustimo dovolj prostora. Pridelava hrane se temu mora prilagoditi. Kdor pa misli, da je pobijanje rešitev, naj prosim začne pri sebi. Hvala. ŽAne

26.2.2015Oceni realnost 

zane, ljudje, ki tam živijo, naj odločajo in ne foteljaši, ki nimajo drugega dela, kot pisati neumnosti.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava