DL: Kikirikajo petelinčki z vsega sveta

6.9.2014 | 15:00

Janez Selak z delom svoje zbirke petelinov, na katero je upravičeno ponosen. (Foto: L. M.)

Petelin iz kmečkega orodja na Selakovem dvorišču je gotovo posebnost. (Foto: L. M.)

Nekaj lončenih petelinov (Foto: L. M.)

Stara glasbila tudi pritegnejo pozornost. (Foto: L. M.)

Poleg konja je petelin glavni simbol šentjernejske doline. Petelina imajo v grbu, zastavi, o njem prepeva »šentjernejska himna«: Lepšega tiča nej, ku je p´tjel´n ... Peteline pa imajo seveda tudi Šentjernejčani, in to najrazličnejše: nekateri žive v kokošnjakih, večina pa so okrasni predmeti in spominki.

Janez Selak iz Šentjerneja se lahko pohvali z bogato zbirko več kot petstotih petelinov z vsega sveta. Pred mnogo leti jih je kot velik domoljub in lokalpatriot začel zbirati, kupoval jih je, kamor je šel, ko pa je imel pred nekaj leti razstavo, pravi, da so mu jih znanci začeli prinašati od vsepovsod, »da jih skoraj ne kupujem več«, se nasmeje. Njegovi petelini, ki jih razstavlja v novi družinski Vinoteki Otilija in si jih bodo obiskovalci gotovo z zanimanjem ogledali, so zelo različni: od skulptur do slik ter iz najrazličnejših materialov: od gline do kovine, lesa ...

PETELIN IZ KMEČKEGA ORODJA

Kot pravi Janez, so najbolj ponosni na petelina iz starega kmečkega orodja, ki ga je pred štirimi leti s pomočjo varilskega mojstra ustvaril kar sam. Petelin, ki tehta kar 78 kilogramov, stoji na Selakovi zelenici pri glavni cesti skozi Šentjernej, v bližini lipe, simbola slovenstva, in sicer na v elikem, zanimivo oblikovanem kamnu, ki ga je Janez našel v mirnopeškem koncu. Gre za lep umetniški izdelek iz železa, saj petelina sestavljajo: lemeži pluga, vile, lopata, motika, sekire, capini.

Petelinova »roža« je del žage amerikanke, noge s kremplji so grabljice. Nekaj posebnega je perje — večje je narejeno iz kos, manjše iz srpov. Tak petelin je bil Janezova dolgoletna želja in ideja, ki jo je – kot še mnoge – uresničil. Seveda je moral za takega petelina kar nekaj let pridno zbirati stara kmečka orodja. No, dosti teh ima razstavljenih tudi pred novo vinoteko, med njimi pa je veliko vinogradniških pripomočkov, saj so Selakovi tudi vinogradniki, nekoč pa je bila tu močna kmetija. Ta mini muzej kmečkega orodja lahko služi kot zanimiva učna ura šolarjem, saj današnja mladina skorajda ne ve, kako se je včasih delalo na kmetih.

GLASBILA MLADENA ŠKRBIČA

Ker pa je pri Selakovih doma tudi glasba in kar nekaj družinskih članov pridno igra v šentjernejskem pihalnem orkestru, so pred kratkim na ogled postavili še pestro razstavo starih glasbenih instrumentov. V glavnem gre za zbirko prof. glasbe iz Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto Mladena Škrbiča, ki ima veliko zaslug, da je pred štirimi desetletji po enajstih letih premora šentjernejska godba, ki je danes ena najbolj priznanih v Sloveniji, spet zaigrala. Tudi vodil jo je nekaj časa. Škrbič je bil velik zbiratelj glasbil, zlasti bolj eksotičnih, in po smrti jih je njegov sin predal v hrambo družinskemu prijatelju Janezu Selaku. Zbirka obsega več kot 150 glasbil, in Janez jo s krbno čuva. Na nedavni razstavi se je s svojo stojnico predstavil tudi Darko Šušteršič.

Na Selakovi domačiji, kjer od nedavnega deluje Vinoteka Otilija, je torej mogoče okušati dobra vina, zraven pa tudi kaj zanimivega videti in se naučiti. Prijetno s koristnim.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista, 22. maja 2014

Lidija Markelj