DL: Štukelj na albanski škarpi

4.9.2014 | 14:45

Sporna umestitev skulpture Leona Štuklja na ´glomazen´ podstavek iz škarpe z albanskim vzorcem (Foto: I. Vidmar)

Arhitekt Marijan Lapajne je izpostavil nekatere najbolj sveže sporne rešitve pri urejanju prostora v Novem mestu. (Foto: I. Vidmar)

Na nedavnem občnem zboru Društva Novo mesto je arhitekt Marijan Lapajne predstavil nekatere zadnje probleme urejanja prostora v Novem mestu in izpostavil ponesrečeno ureditev območja Kandijskega križišča, kjer bode v oči na nov »podstavek« prestavljen kip Leona Štuklja. Da bi bilo treba območje urediti drugače, kot je, in da Štukljev kip ne sodi tja, so si bili edini tudi udeleženci urbanega sprehoda Jane´s walk, ki so podprli predlog ureditve manjšega trga.

Ureditev trga, ki bi ga poimenovali Trg novomeške pomladi, zagovarja tudi stroka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Do sedanje ureditve je prišlo bolj kot ne naključno zaradi rekonstrukcije Kandijske ceste, ko je bilo zaradi zvišanja ravni in razširitve ceste treba prestaviti tako kiosk kot tudi kip Leona Štuklja. Nova ureditev je bila narejena na hitro brez javne obravnave, o načrtih ni bil obveščen niti ZVKD. Ker gre za urejanje javnega prostora, bi javnost morala biti vključena v proces načrtovanja.

Po mnenju stroke je pri novi umestitvi spomenika Leona Štuklja najspornejši nov podstavek, ki še najbolj spominja na bunker, gre pa za kamnito škarpo z značilnim albanskim vzorcem, ki je poleg drugega tudi tako ´glomazen', da povsem prevlada nad samo skulpturo, ki je premajhna ter v neskladju z nepisanim pravilom, da mora biti kip v naravni ali nadnaravni velikosti, pa še na glavo je obrnjen, kar je, ne glede na to, da je bil Leon Štukelj telovadec, prav tako sporno. Tudi zasaditev sadik ognjenega trna (piracantha) okoli skulpture ni najbolj posrečena rešitev, saj gre za bohotno trnasto rastlino, ki zraste tudi več metrov visoko.

Zdaj, ko je stvar rešena, kot je, je pomemben problem tudi vloženi denar, ki bi bil, če bi se lotili potrebne celostne ureditve trga, ki si ga ta kraj, s katerega se obiskovalcu iz Kandije odpre prvi pogled na staro mesto, zasluži, šel v nič, v splošni krizi pa je prav malo verjetno, da se bo v bližnji prihodnosti to zgodilo, saj je priložnost za ureditev Trga novomeške pomladi z zaključkom rekonstrukcije Kandijske ceste in križišča žal zamujena.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista, 22. maja 2014

I. V.