DL: O smiselnosti projektov o spodbujanju neaktivnih oseb

26.8.2014 | 14:45

Nedvomno živimo v času najrazličnejših projektov. Že prav vsaka stvar, ne glede na katerem področju se je lotimo, zahteva svoj projekt. Projekti so zahtevni in enostavni, dragi in še bolj dragi, pa tudi smiselni in nesmiselni, skratka, tudi takšni, za katere se zdi, da so bolj sami sebi namen oz. ne tistim, ki so jim namenjeni, ampak izvajalcem. Zadnji pri njih namreč običajno služijo, pogosto ne slabo.

Na te misli napeljuje tudi program, ki se mu natančno reče Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela, s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo. Na območju novomeške območne službe Zavoda RS za zaposlovanje poteka od lani in bo trajal vse do prihodnjega leta. Program, ki naj bi pomagal do službe posebni skupini brezposelnih, ki so dolgotrajno, to je deset let in več, brez službe, v večini primerov brez lastne krivde, in niso prijavljene v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje, izvaja podjetje Prah iz Rogaške Slatine. V Sloveniji sicer velja za eno največjih avtošol, a očitno imajo strokovnjake tudi za druga področja, saj je bilo izbrano na javnem razpisu Zavoda RS za zaposlovanje.

Za celotno izvajanje programa, v katerega naj bi bilo do prihodnjega leta v vsej Sloveniji skupaj vključenih okrog 7.500 oseb (409 s širšega novomeškega območja), je namenjenih okrog štiri milijone evrov. Program 85-odstotno sofinancira Evropski socialni sklad, preostalih 15 odstotkov pa gre iz proračuna Zavoda RS za zaposlovanje.

»NESMISELNO ZAPRAVLJANJE ČASA«

Na smiselnost udeleževanja programov spodbujanja neaktivnih oseb opozarja ena od udeleženk, recimo ji gospa Marija. Je invalidka druge kategorije (za štiri ure prejema nadomestilo, štiri ure pa jo obravnavajo kot iskalko službe), ki je že petnajst let, odkar je šlo »njeno« podjetje v stečaj, nezaposlena. Od lani je bila že petkrat povabljena na ta izobraževanja, ki v glavnem potekajo v novomeškem Šolskem centru. Kot pravi, je pričakovala več in verjela, da bodo koristna, a je po nekaj obiskih razočarana, saj meni, da od teh izobraževanj prav nihče od vabljenih nima nič - gre le za izgubo časa. »Predavajo nam dobesedno o ničemer: dolgovezenje o tem, kako se lahko zaposlimo, spraševanje, kaj bi radi delali, razlaganje o zdravem življenju itd. Včasih smo na mize dobili kar neke bonbončke, svinčnike in drobna darila, verjetno od kakih sponzorjev, pa malico ...

Tudi zdravstveni pregled je bil vse drugo prej kot to – niso nas niti stehtali ali nam izmerili pritisk in sladkor v krvi ipd., ampak je tekel pogovor o skrbi za zdravje nekoč in o tem, ali bi bili pripravljena še delati ... Na izobraževanjih so nam obljubljali tudi sodelovanje v nagradni igri za nek Renaultov nagradni avto, nedavno so organizirali celo izlet v Rogaško Slatino. Sama se ga nisem mogla udeležiti, ampak menda so si med drugim udeleženci ogledali poslovne prostore podjetja Prah, torej izvajalca teh programov … Res ne vidim smisla takih izobraževanj,« pravi gospa Marija in dodaja, da nekaterim povabljenim nezaposlenim že prihod v Novo mesto predstavlja problem, saj so med njimi tudi ubogi, invalidi, v glavnem stari preko petdeset let, mnogi brez prevoza, tudi Romi itd. Če na predavanja ne prideš, pa menda ostaneš brez nadomestila. »Ko sem spraševala, čemu vse to in kdo to plača, sem dobila odgovor, naj me to ne zanima, saj ne gre iz mojega žepa. Če je že denar za ta projekt, naj ga raje dajo kakemu podjetniku, da zaposli invalida, oz. kakemu ubogemu invalidu,« meni gospa.

»STROKOVNA EKSKURZIJA«

Na Zavodu RS za zaposlovanje so povedali, da je kar več namenov programa, za katerega je bilo na javnem razpisu na osnovi kriterijev izbrano podjetje Prah. Takole strokovno so jih obrazložili: povečevanje socialne vključenosti oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, opolnomočenje udeležencev za vključevanje na trg dela, povečevanje njihove fleksibilnosti in zaposljivosti ter izobraževanje za njihov lažji prehod iz neaktivnosti v zaposlitev in/ali v storitve vseživljenjske karierne orientacije in aktivne politike zaposlovanja, ugotavljanje ovir in potencialov udeležencev ter njihova motivacija za vrnitev na trg dela, odpravljanje prepoznanih ovir, razvoj potencialov ter motivacija in izobraževanje udeležencev za učinkovit nastop na trgu dela ...

Vsebine programa se izvaja po modulih, na vprašanje, ali kdo preverja kakovost teh delavnic in izobraževanj, pa so odgovorili, da evalvacijo izvaja Inštitut RS za socialno varstvo. Zadovoljstvo udeležencev preverjajo z anonimnimi odgovori, odzivi pa da so različni: nekateri so zadovoljni, nekateri ne in se programa ne želijo udeležiti, s čimer ni težav, saj je odločitev prostovoljna,« trdijo.

Na vprašanje, ali v program lahko spada tudi kak izlet, je odgovor da. »Izvajalci imajo proste roke, kako pridejo do rezultatov razpisa, sami se odločajo za delavnice, v katere so lahko vključene tudi strokovne ekskurzije,« pravijo na Zavodu za zaposlovanje RS.

Podjetje Prah, ki za novomeški zavod za zaposlovanje izvaja tudi delavnice učenja veščine vodenja kariere za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, se je torej odločilo, da bo začasno nezaposlenim pomagal tudi ogled njihovih poslovnih prostorov v Rogaški Slatini. Aleksander Ogrizek, vodja tega programa v podjetju Prah, pojasnjuje: »Tem nezaposlenim, ki v večini primerov niso ostali brez dela zaradi lastne krivde in ki so povsem upravičeno izgubili zaupanje v domovino, podjetja oziroma delodajalce, v okviru strokovnih ekskurzij omogočamo obisk odličnih podjetij, ki jih je v Sloveniji še vedno veliko. Tu se imajo možnost pogovarjati s poštenimi delodajalci in zadovoljnimi delavci. S podobnim namenom smo udeležencem posameznih aktivnosti namenili darilca, ki so jih v te namene podarila naša partnerska podjetja. Gre za odlična pod jetja, katerih zaposleni so zadovoljni in veseli, da lahko delajo v takšnih okoljih.«

NE POVEDO, KOLIKO SE JIH JE ZAPOSLILO

Nad kritikami v podjetju Prah niso presenečeni, »ker so nezaposleni zelo heterogena skupina«. Zadovoljstvo s temi delavnicami je različno, kar je razumljivo; čeprav udeležba ni obvezna, se postavlja vprašanje smiselnosti in uspešnosti, torej, ali se je zaradi tega projekta kdo od teh dolgotrajno nezaposlenih spet zaposlil. Manjše število ljudi, odgovarja Aleksander Ogrizek, natančne številke pa ne izda. Kot pravi, učinke dela merijo v skladu z metodologijo, določeno v razpisni dokumentaciji, in sicer na treh ravneh: znotraj njihovega podjetja, v Zavodu RS za zaposlovanje in na Inštituta RS za socialno varstvo.

»Program je po naši oceni primeren, bi pa ga bilo vsekakor potrebno modificirati. Med dr ugim bi bilo smiselno povečati število strokovnih ekskurzij oziroma celoten program aktivnosti bolj praktično naravnati. Po našem mnenju bi bilo treba udeležence vključiti tudi bistveno prej, in ne šele po dese tih letih in več brezposelnosti,« dodaja.

Kljub vsemu povedanemu se še vedno postavlja vprašanje smiselnosti takšnih delavnic za zaposlovanje težko zaposljivih ljudi, zlasti ob dejstvu, da se v Sloveniji stopnja brezposelnosti zadnja leta le dviga - zdaj smo menda pri številki 126 tisoč - brez služb pa so celo zdravi, izobraženi in mladi ljudje. Morda bi veljalo štiri milijone evrov, kolikor gre za projekt, brezposelnim nameniti kako drugače. Ali bodo te delavnice res komu pomagale spet do zaposlitve ali so edina zanesljiva delovna mesta le ta, ki so jih nekateri dobili z delom v tem projektu?

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista, 8. maja 2014

Lidija Markelj