DL: Iz kovinostrugarja postal kmet

24.8.2014 | 15:00

Dragu Plutu je letošnja zima naredila v gozdu kar nekaj škode. Med drugim mu je porušila tudi zelo debelo akacijo, ki je imela meter od tal premer debla 77 centimetrov, na 11  metrih višine pa še vedno 58 centimetrov. (Foto: M. B.-J.)

Drago Plut iz Metlike je po izobrazbi sicer kovinostrugar, a se je pred desetletji podal v obrtništvo kot avtoprevoznik. Toda ker je še zelo mlad podedoval kmetijo, je začel postopoma vse več delati na njej, še predvsem skrbno pa je skrbel za gozdove. In tako si je že, ko mu je bilo komaj 24 let, leta 1987 pridobil status kmeta.

Zemlja se mu je hitro tako priljubila, da je prenehal delati kot obrtnik in se povsem posvetil kmetovanju. Danes pravi, da statusa kmeta ne bi zamenjal za nič na svetu. »Kar sem zaslužil, sem skrbno vlagal v zemljo. Kupil sem celo posekane slabe gozdove, jih pogozdoval in negoval, za kar so me gozdarji še posebej pohvalili. Prav od gozdarjev sem se zelo veliko naučil. Velikokrat so mi svetovali in s pridom sem prisluhnil njihovim nasvetom. Zame je predvsem pomembno, da pomagam drevesom v gozdu, da zrastejo. Seveda ne gre, da bi gozdovom zgolj dajal, ampak seveda iz njih tudi jemljem, a se obnašam ekonomično,« pravi Drago, ki si je leta 1999, ko so začeli podeljevati priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov, kot prvi iz novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije prislužil to priznanje.

Ko je žena v zakon »prinesla« kmetijo, je začel še kmetovati in kupovati tudi obdelovalno zemljo. Vse njive obdeluje na ekološki način, ker je prepričan, da je to danes nujno. »Pri ekološkem kmetovanju pa imam težave zaradi gnojenja, ker je hlevski gnoj pri tovrstnem kmetovanju osnova, jaz pa nimam živali. Kupiti pa gnoja tudi ni mogoče, saj ga tisti, ki ga imajo, ne želijo prodati, ker ga potrebujejo zase, medtem ko so dodatki za ekološko kmetovanje zelo dragi. Problem rešujem tako, da določene kulture posejem, in ko zrastejo, jih zaorjem, da zemlja dobi minerale. Razmišljam tudi o tem, da bi nabavil telice, pri delu z živalmi pa računam na pomoč vse družine,« pove Plut. Prepričan je, da se bodo še bolj posvetili kmetijstvu, ko bo žena ostala brez službe, na kmetiji pa s pridom pomagajo tudi trije sinovi.

Drago prideluje koruzo, pšenico, piro, ajdo, rž, oves, ječmen, poleg zrnja pa prodaja tudi moko. Pravi, da je razlika v ceni med ekološko in konvencionalno pridelano hrano še vedno zelo majhna. Sicer pa nima težav s prodajo pridelkov, pridelanih na ekološki način, ker so ljudje vse bolj osveščeni in je kar zanimanje zanje. A po drugi strani je tudi res, da marsikdo nima denarja in kupuje najcenejšo hrano, za katero poreklo niti ni znano.

Zaradi kolobarja Plut seje tudi veliko detelje, ki ustvarja dušik in po kateri je dobro posaditi koruzo. »Deteljo sort črna detelja in lucerna, za katero imam staro domače seme, žanjem za seme za lastne potrebe, a tudi za prodajo. Seme sem dal tudi v analizo, ki je pokazala, da sta kaljivost in čistost izredno dobri,« je zadovoljen Drago Plut, ki je glede na površino zemljišč med večjimi kmeti v Beli krajini.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista, 30. aprila 2014

M. Bezek-Jakše