DL: Sezonsko delo - Kruh si z njim režejo predvsem tujci

19.8.2014 | 14:45

S pomladjo so se začela tudi sezonska dela, ki bodo trajala vse do konca jeseni. (Foto: A. Kerin)

Direktorica sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje Irena Pirc (Foto: A. Kerin)

Čeprav je v Posavju po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje trenutno skoraj 5.000 ljudi brezposelnih, tamkajšnji delodajalci za potrebe sezonskega dela še vedno zaposlujejo pretežno tujce. Nič drugače verjetno ne bo niti letos, ko bodo sezonska dela v posavskih sadovnjakih oziroma plantažah pa tudi gradbiščih večinoma opravljali delavci iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter deloma Hrvaške. Zaradi krize se je sicer zanimanje za tovrstno delo povečalo tudi med domačini, a je to še vedno precej manjše, kot so dejanske potrebe.

»V okviru Zavoda za zaposlovanje smo si vsa leta na različne načine prizadevali, da bi interes med brezposelnimi za tovrstno delo povečali. Tako izvajamo motivacijske delavnice s konkretnimi predstavitvami potreb delodajalcev. V preteklosti smo izvedli tudi zaposlitveni sejem z namenom, da spodbudimo interes med brezposelnimi za tovrstno delo in poklice v kmetijstvu. V sklopu tega sejma je bila organizirana tudi okrogla miza s poudarkom na možnostih zaposlovanja v kmetijstvu,« na vprašanje, kako povečati zanimanje med brezposelnimi za sezonsko delo, odgovarja Irena Pirc, direktorica sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje.

Njihove aktivnosti po njenih besedah že dajejo rezultate v praksi, saj so lani za obiranje sadja pri dveh večjih delodajalcih zagotovili 120 brezposelnih oseb, prek programa usposabljanja na delovnem mestu pa so za spomladanska dela v sadovnjaku usposobili še deset brezposelnih Posavcev. Ti so kasneje pri istem delodajalcu dobili redno zaposlitev za določen čas, delodajalec pa za tovrstna dela letos ni več podal vloge za zaposlitev tujcev. »Tudi za nekatera druga dela sezonskega značaja je med brezposelnimi večji interes, tako v celoti pokrivamo potrebe za prodajo jagod na stojnicah in potrebe po traktoristih. Zavod je namreč financiral pridobitev izpita za traktor,« pojasni Irena Pirc.

POZIMI ZAVOD, SPOMLADI DELO

Na območju sevniškega zavoda za zaposlovanje se sicer s sezonskim zaposlovanjem srečujejo predvsem na področju kmetijstva, v manjši meri pa tudi v turizmu in gradbeništvu. Da je ta panoga še kako povezana s sezonskim delom, dokazuje kar 300 ljudi, ki so se iz te dejavnosti decembra lani prijavili v evidenco brezposelnih, v spomladanskih mesecih pa so se ponovno začeli zaposlovati pri istih ali drugih delodajalcih.

Drugačno je stanje v Posavju na področju turizma in gostinstva, kjer po podatkih zavoda ni večjega sezonskega zaposlovanja, z izjemo dveh večjih delodajalcev, ki med sezono od aprila do oktobra izkazujeta večje potrebe po gostinskem kadru, sobaricah in reševalcih iz vode. A delodajalci niso več obvezani objavljati ponudbe del pri zavodu za zaposlovanje, zato je sezonskega dela v Posavju verjetno še več, kot kaže statistika.

NEZADOVOLJNI S PLAČILOM

»Želimo poudariti, da s celovitimi podatki o obsegu sezonskih del v regiji ne razpolagamo. Na področju kmetijstva se namreč veliko potreb pokriva mimo zavoda s podjemnimi pogodbami, in če delodajalci ne nameravajo zaposlovati tujcev, teh potreb niso dolžni sporočati zavodu za zaposlovanje, enako velja tudi za redno zaposlovanje. Tako se veliko potreb pokrije tudi z domačim kadrom, a podatka o obsegu takega zaposlovanja nimamo. Predvsem ugotavljamo, da na področju pridelave zelenjave kmetovalci v večini primerov potrebe pokrivajo z domačim kadrom,« pove direktorica sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje.

Kljub vedno večjemu vključevanju domačih brezposelnih oseb v različna sezonska dela pa so ti večinoma nezadovoljni s plačilom. To je tudi eden glavnih razlogov, zakaj tovrstna dela večinoma opravljajo tujci. Poleg tega pa je v Posavju veliko brezposelnih, ki jih zaradi zdravstvenih omejitev v omenjena sezonska dela sploh ni mogoče vključiti. Samo delavcev s priznano invalidnino je namreč med posavskimi brezposelnimi skoraj petina.

»Interes med brezposelnimi bi bil gotovo večji, če bi šlo tudi na področju kmetijstva za redno zaposlovanje oziroma če bi se našla taka zakonska rešitev, ki bi bila stimulativna tako za delodajalce kot brezposelne,« je prepričana Irena Pirc.

Za mnenje o tem smo želeli povprašati tudi posavske delodajalce, a se nihče od tistih, ki zaposlujejo sezonsko in smo jih poklicali, ni želel javno izpostaviti. Pojavljanje v medijih je bil namreč v preteklosti marsikje povod za obisk takšnih in drugačnih inšpekcijskih služb.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista, 24. aprila 2014

A. Kerin