DL: Zgodba anonimnega alkoholika - Za druge maska, v sebi trpel

15.8.2014 | 14:00

DL: Zgodba anonimnega alkoholika - Za druge maska, v sebi trpel
Anonimni alkoholiki v Sloveniji delujejo v 27 skupinah, tudi v Črnomlju, Novem mestu, Sevnici, Trebnjem in Ivančni Gorici.

Anonimni alkoholiki v Sloveniji delujejo v 27 skupinah, tudi v Črnomlju, Novem mestu, Sevnici, Trebnjem in Ivančni Gorici.

»Kot kralji so,« je bila prva misel, ki mi je šinila v glavo, ko sem prispela na veliko, urejeno kmečko dvorišče, obdano s hišo in gospodarskim poslopjem. Zdaj v hiši ob gozdu družina res živi idilično življenje, a ni bilo vedno tako, dolga leta je tam vladal alkohol.

Ker za anonimne alkoholike imena niso pomembna, bomo sogovornika imenovali Marjan. To je zgovoren moški zgodnjih petdesetih let. Kmalu bo šest let, odkar je prestopil prag ene od skupin anonimnih alkoholikov, s pomočjo katere vsak dan ostaja trezen. Večkrat ponovi, da je pijanec, kar je iz njegovih ust čudno slišati, saj že dolgo ni bil pijan, a na ta način ohranja stik z realnostjo, kajti zaveda se, da ga od stare poti loči le prvi kozarec alkohola, če bo skušnjavi kdaj podlegel, bo nadaljeval tam, kjer je pred šestimi leti zaključil.

Tik preden je storil enega najpomembnejših in najt ežjih korakov v življenju, ko si je priznal, da je dosegel dno, in poiskal pomoč, je celo razmišljal o samomoru, saj ni več videl rešitve.

NI BILO PODPORE

Marjan je odraščal v kmečki družini, a je imel, že odkar pomni, občutek manjvrednosti. »Trije otroci smo bili pri hiši, na prvi pogled je bila naša kmetija popolna, pa ni bilo tako. Zdelo se mi je, da me mama nima rada, ni me spodbujala, česarkoli sem se lotil, je govorila, da bom uničil, da nisem za nobeno rabo,« se spomni ne ravno najlepših let in omeni, da si je nadel masko srečneža in dobrovoljneža - v šoli je blestel, bil je odličnjak, pa tudi nastopal je rad, kar mu je šlo dobro od rok. Po osnovni šoli si je želel na srednjo kmetijsko šolo, a ker je njegov oče, za katerega zdaj ve, da je bil tudi alkoholik, tedaj zbolel, je ostal na kmetiji.

Kot mlad fant je pri gradbenih delih pomagal znancem, ki so sr edi 70. let prejšnjega stoletja serijsko gradili hleve in hiše. Delavci so na akcijah povsod dobili piti, seveda jim niso točili vode ali soka, a ocenjuje, da tisto obdobje še ni bilo kritično. Ko se je vrnil iz vojske, je spoznal ženo, ki je odraščala v družini z nasilnim očetom pijancem, poročila sta se in ona je prišla na njihovo kmetijo za »ta mlado«.

SINOVE SOLZE

»Ves čas je imela glavno besedo moja mama, a se žena ni hotela kregati z njo, rajši se je umaknila, jaz pa sem ob tem trpel za dva. Takrat sem rad pri sosedu koval načrte in ob tem sva pila alkohol, tudi z zabav se mi nikoli ni mudilo. Okus alkoholnih pijač mi nikoli ni bil všeč, česar ne morem reči za učinek. Tako se je začelo, ustavljal sem se v gostilnah, kjer sem se počutil sprejetega, traktor je ure in ure prižgan čakal, da se bom odpeljal z njim domov,« se Marjan spominja časov, ki so se razvlekli na približno 15 let.

Ker je dobrovoljen in zgovoren, mu nikoli ni manjkalo družbe, tudi v različnih društvih je bil priljubljen, stalno so mu dodeljevali funkcije, v cerkvi je bral berila. Da je normalno funkcioniral, je potreboval liter žganja na dan. »Veren sem, in ko sem videl, da tako ne bo šlo več naprej, sem Boga pr osil, naj mi pomaga, če je kje. Seveda ni bilo nič, saj sem imel previsok ego. Vsak dan sem sklenil, da jutri ne bom več pil. V tistem času sem živel za včeraj in za jutri, danes ni bil pomemben.«

Z ženo imata tri pridne otroke, ki so od malega pomagali na kmetiji. Danes se Marjan zaveda, da jim v času, ko je bil alkoholik, ni mogel dati ljubezni. Saj je tudi ni znal, ker je od svojih staršev ni bil deležen. Ko so prihajali k otrokom na obisk prijatelji, se je večkrat zgodilo, da je pijan dremal na kavču, in zgodilo se je, da je opazil, kako je ob tem, ko so se drugi norčevali iz njega, starejšemu sinu po licih spolzela solza. Danes mu je ob tem hudo, tedaj pa ga to ni tako bolelo.

NA POLJANSKI NASIP

Alkohol je začel razjedati Marjanovo zdravje, najprej je mislil, da ima borelijo, potem je imel težave s pritiskom, doživel je manjši infarkt. Ko je videl, da tako ne gre več naprej, se je neke nedelje odločil, da gre k dežurnemu zdravniku po napotnico za zdravljenje. Pa še takrat ni mogel takoj domov, med potjo se je napil.

Naslednji dan, ko je šel v Ljubljano na Poljanski nasip, kjer zdravijo alkoholike, je mislil, da bo ostal v bolnici. »A me niso sprejeli. Zdravnik me je vprašal, kdaj sem nazadnje pil, ko sem mu povedal, da zjutraj, preden sem šel v hlev, je rekel, da se moram najprej strezniti. Kako le?! Če bi to zmogel sam, potem ne bi iskal pomoči pri njem. Je pa res, da sem takrat mislil, da me bodo v bolnici naučili zmerno piti.«

Ko je šel naslednjič na Poljanski nasip, mu je zdravnik dal urnik srečanj anonimnih alkoholikov. »Vedel sem, da sam ne bom mogel prenehati piti, zato sem enkrat le šel pogledat na srečanje v Ivančno Gorico in to si štejem za svoj največji dosežek. Preden sem šel tja, sem si mislil, kaj bom s tistimi pijanci, pa sem potem videl, da sem jaz v najslabšem stanju. Takrat sem začutil, da so iskreni, eden od njih me je objel. Mislil sem si, če je uspelo njim, bo meni tudi.«

IMATE TEŽAVE Z ALKOHOLOM? MORDA VAM LAHKO POMAGAJO ANONIMNI ALKOHOLIKI: Črnomelj, Otona Zupančiča 7 - internat, petek: 18.00-19.30, Mile 040 579 231, Ivančna Gorica, Rimska c.15 - župnišče, sobota: 19.00-21.00 Sergej 051 471 245, Metlika, Mestni trg 14 - župnišče, četrtek: 19.00-21.00, Andrej 041 517 747, Novo mesto, Smrečnikova 16 - KS Kandija-Grm, torek 18.30-20.00, poleti 19.30-21.00, Ana 041 489 050, Marjan 040 284 867, Sevnica, Zdravstveni dom Sevnica, torek: 18.30-20.00, Mirko 041 641 315, Trebnje, Goliev trg 3 - ZD (glavni vhod) 2. nadstropje, ponedeljek: 18.30-20.00 Sergej 051 471 245

ANONIMNI ALKOHOLIKI

Marjan od tedaj vsak teden hodi na srečanja anonimnih alkoholikov v Ivančno Gorico in Trebnje, dela po programu 12 korakov. »Vesel sem bil, da me nihče ni obsojal, nihče ni rekel, da kaj moram.« Prizna, da ne bi bilo rezultata, če bi le nehal piti, pri sebi je moral narediti temeljito inventuro, opravičil se je tistim, ki jih je prizadel, odpustil tistim, do katerih je gojil zamero, tudi mami, ki je danes že pokojna.

Stare družbe več nima, mnoge sopivce je pokopal alkohol, ostali so ga izločili. »Danes ne živim več za včeraj in jutri, ampak samo še za danes!« Z ženo sta začela hoditi v hribe, rada gresta v toplice ali na morje, opazuje drobne lepote narave, ki jih nikoli prej ni niti videl. Na hribčku za hišo je postavil križ, ki ga je sam naredil, zaobljubil se je namreč, da bo to storil, če se reši alkohola. Pri križu stalno gori sveča, ki ga opominja na to, da upanje je, samo slediti je treba luči.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista, 24. aprila 2014

J. Ambrožič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (4)

16.8.2014Oceni zalka 

Kapo dol, vse spoštovanje človeku, ki je zmogel ta korak. Žal se jih zelo malo spreobrne (....ko se v jamo zvrne). Večini ne pridejo do živega sinove, ali pa ženine solze in veselo nadaljujejo s pitjem. Če ne javno, pa na skrivaj. Morda je tudi med ljudmi premalo znano delovanje AA.

16.8.2014Oceni ive 

O organizaciji Anonimni alkoholiki je tako malo slišati, da sem presenečen, ko vidim tukaj napisane naslove, kje vse delujejo.

18.8.2014Oceni ana 

Čestitam vsem, ki ste zmogli prekiniti s prekomernim popivanjem in se veseliti treznega življenja.

19.8.2014Oceni deu 

Pijačica je večna, je hišica nesrečna, kjer je pijanček v hiši gospodar... la.. la..la

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava