DL: Da v bolnišnici niso sami - Nasmeh in upanje, da bo vse v redu

15.8.2014 | 11:00

Gloria Šepec

Prostovoljci, dijaki novomeške Srednje zdravstvene in kemijske šole, na petih oddelkih novomeške bolnišnice med številne zaskrbljene obraze že desetletje vsak dan prinašajo mladost, vedrino in upanje, da bolni med štirimi stenami bolniške sobe niso sami. »Nekateri bolniki nimajo nikogar, ki bi jih obiskoval, zato so naše družbe še posebej veseli, saj pridemo z dobro voljo in upanjem, da bo še vse v redu,« svoje poslanstvo predstavi prostovoljka in dijakinja Nataša Germovšek, ki po pouku nekajkrat mesečno prihaja v bolnišnico z namenom, da nekomu polepša dan. Največja nagrada zanjo je, da s tem polepša dan tudi sebi.

Z vrstniki v dveh skupinah, poimenovanih Sončki in Pikapolonice, obiskujejo kirurški, pljučno-infekcijski, nevrološki, interni in otroški oddelek, kjer jih mentorice na oddelkih razporedijo bolnikom, za katere presodijo, da bi jim družba dobro dela.

»Prostovoljci poleg tega, da prinašajo svojo mladost in razigranost med štiri stene bolniške sobe, nudijo predvsem urico ali več druženja, pogovora, branja in druga drobna dela, na primer počešejo lase ali kaj podobnega,« prostovoljno dejavnost opiše Gloria Šepec, ena od dveh koordinatoric prostovoljnega dela na šoli. Koordinatorica opaža, da je med dijaki za prostovoljno delo veliko zanimanja v prvih letnikih, nato pa to nekoliko upade, a kljub temu prostovoljno delo v povprečju opravlja okoli 60 dijakov, odvisno od generacije. Dijaki ob koncu prejmejo le potrdilo o opravljenih interesnih dejavnostih, nič drugega, imajo pa priložnost spoznati bolnišnico in njene oddelke, včasih se prek prostovoljnega dela prvič srečajo z določenimi boleznimi. 

»Zgodi se, da sem kdaj nad kakšnim dijakom prav presenečena, ko vidim, kako se odlično izkaže kot prostovoljec, čeprav se nam v šoli zdi zelo miren. Dijaki si prek prostovoljnih dejavnosti lahko okrepijo samozavest,« ugotavlja. Čas, ki ga preživijo v bolnišnici kot prostovoljci, pa je dragocen tudi zaradi spoznavanja življenjskih izkušenj, ki jih jim lahko posredujejo starejši, če jim znajo prisluhniti, meni Gloria Šepec.

Prostovoljci, ki se morajo pred obiski v bolnišnici udeležiti posebnega izobraževanja, se sicer udejstvujejo tudi v projektih pod okriljem Slovenske filantropije in drugih projektih, prek katerih širijo prostovoljstvo med ljudmi, predvsem mladino.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista, 17. aprila 2014.

I. Novak