DL: Kmet je enako pomemben kot zdravnik

13.8.2014 | 14:50

Andrej Kastelic in Janez Lekše sta pripovedovala o izkušnjah mladih kmetov. (Foto: J. A.)

»Jaz sem kmet,« mladi danes s ponosom povejo, pred desetletji ni bilo tako. Kdo je kmet in kakšna je njegova vloga v naši družbi, so na okrogli mizi pred državnim kvizom Mladi in kmetijstvo v Mirni Peči razpravljali Janez Lekše in Andrej Kastelic kot predstavnika mladih kmetov, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, Tomaž Hrastar z ministrstva za kmetijstvo in okolje in Magda Černič Istenič z biotehniške fakultete.

Da ima beseda kmet več pomenov, je uvodoma povedala posavska predstavnica v Zvezi slovenske podeželske mladine Petra Simonišek in pojasnila, da že slovar slovenskega knjižnega jezika govori o tem, da je kmet tisti, ki obdeluje zemljo, slabšalno pa s to besedo označujemo osebo, ki je nerodna in neuglajena.

IZOBRAŽENI SO

»Ko je kmet v preteklosti prišel v mesto, ni bil trendovsko oblečen, z zanimanjem je gledal izložbe oziroma »zijal vanje«. Negativen prizvok je dobil od mestne gospode, ki ga je opazovala. Danes je drugače. Ljudje se tudi bolj zavedajo, kaj je zdrava hrana. Je pa za ta poklic ves čas veljalo, da zagotavlja stabilnost, kmet bo vedno lahko preživel svojo družino, res pa je, da je za to potrebno veliko odrekanja,« je povedal Cvet ko Zupančič, predsednik KGZS in dodal, da je na kmetijah zelo pomembno tudi sožitje generacij.

»Včasih se še najde kdo, ki te slabšalno nagovori, ampak to preslišiš. Danes smo kmetje izobraženi, biti kmet ni enostavno, na kmetiji je veliko birokracije, za kar potrebuješ znanje. Mladi kmetje smo ponosni na to, kar smo,« je dejal Janez Lekše iz Hudenj pri Škocjanu, ki ni le kmet na kmetiji z okoli 30 glav živine, ampak tudi evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko, ki svoje znanje prenaša na svoje učence.

Da imajo kmetje v družbi posebno vlogo, je prepričan Andrej Kastelic iz Žabje vasi pri Novem mestu, tudi vodja oddelka za kmetijsko svetovanje in živinorejo na KGZS - Zavodu Novo mesto. On je poklic kmeta primerjal z zdravnikom, saj sta oba zelo pomembna. Zelo nazorno je opisal, da je zbadljivke, češ da je kmet, vzel za izziv. »To mi je bila spodbuda, da sem se izkazoval, med prvimi iz generacije sem diplomiral,« je dejal in v nadaljevanju spomnil, da kmet ni le tisti, ki je sposoben pridelati hrano, je tudi direktor, spozna se na elektriko, zna postaviti stavbo …

POMEMBNA KOMUNIKACIJA

Od tega, kakšno samopodobo ima kmet, je v veliki meri odvisen tudi njegov uspeh, zelo pomembno pa je tudi, da se mladi povežejo, kar počno v Zvezi slovenske podeželske mladine. »Če je v preteklosti veljalo, da tisti, ki proizvajajo osnovne surovine, niso pomembni, danes ni več tako, enako pomembni so kot tisti, ki se ukvarjajo s predelavo,« je pojasnila profesorica Magda Černič Istenič, ki meni, da starejše generacije kmetov ne znajo stopiti skupaj, kar je slabo.

Tomaž Hrastar s kmetijskega ministrstva je poudaril, da so kmetijske šole v zadnjem obdobju naredile pomemben korak in prenovile svoje programe, tako so kmeta postavile v sodobnejši okvir.

V nadaljevanju se je razprava vrtela okoli prodaje. »Velike kmetije morajo iskati tržno pot prek kmetijskih zadrug, manjše pa boljši ekonomski rezultat lahko dosežejo s predelavo in neposredno prodajo,« je razmišljanja povzel Kastelic.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista, 24. aprila 2014

J. Ambrožič