DL: Živa domačija Šentjernejskega polja

13.8.2014 | 12:15

Simon Udvanc med najmlajšimi obiskovalci iz brežiškega vrtca Mavrica, ki so si z zanimanjem ogledali muzej in izdelavo lončenih piskajočih petelinčkov. (Foto: L. M.)

Branka Petkovšek v skoraj dvesto let stari krušni peči obiskovalcem speče domači kruh. (Foto: L. M.)

Živa domačija Šentjernejskega polja je nov slogan znamenitega pleterskega muzeja na prostem, ki velja za izjemen biser v prikazu eksponatov ljudskega stavbarstva na Dolenjskem. Kot pravi dolgoletni skrbnik skansna, domačin Simon Udvanc, res želijo, da muzej na prostem, ki obsega šest starih kmečkih stavb, značilnih za Šentjernejsko polje 19. stoletja, še bolj zaživi in da ga obiskovalci doživijo kot del svoje zgodovine, ki pa je živ. Zato so se zdaj, ko so po zadnjih dveh letih velikega truda z nujnimi vzdrževalnimi deli, ki so zajemala predvsem zamenjavo dotrajanih slamnatih streh, namenili obogatiti program in vpeljati kar nekaj novosti. To jim bo uspelo tudi z novo delovno močjo — od 1. aprila do konca oktobra Udvancu prek javnih del namreč pomaga domačinka Branka Petkovšek, prof. zgodovine, zadolžena predvsem za animacijo in sprejem skupin, vodenje po muzeju, vodenje delavnic itd.

Konec aprila so že začeli izvajati ustvarjalne delavnice, poimenovane Matildine kreaktivnice, ki bodo potekale vsako tretjo soboto v mesecu od 10. ure naprej, namenjene pa so predvsem najmlajšim. Prve so bile posvečene običajem ob veliki noči, na prihodnjih pa bodo otroci ustvarjali iz gline, slikali, izdelovali lesene igrače itd. Seveda je otrokom še kako zanimivo spoznavanje domačih živali, ki jih bo v prihodnje v muzeju še več. Udvanc pravi, da bodo v mini živalskem vrtu malih kmečkih živali poleg kozic, kokoši, dihurja, muce in zajčkov poskrbeli še za race in gosi, pujske, veverico in polha, morda tudi konja.

Vsako drugo soboto v mesecu nameravajo povabiti še na kak zanimiv dogodek, na katerem se bodo v zanimivem naravnem okolju lahko predstavila domača društva in skupine. V mislih imajo tako pevske zasedbe kot literarne večere, likovne razstave ipd., skratka stvari, ki so kakor koli povezane z narodnim in kulturnim izročilom, navadami in običaji, zato računajo na ideje in sodelovanje Šentjernejčanov in drugih. Med drugim načrtujejo prikaz tradicionalnega načina košnje, življenja pastirčkov nekoč, pohod okrog Pleterij s spoznavanjem zelišč, gozda itd. Za razne obrtnike in umetnike veliko možnosti prinaša muzejski rokodelski center.

Kot poudari Branka Petkovšek, ne bo šlo za neke množične prireditve, pač pa za intimnejše dogodke brez uporabe ozvočenja, skratka dogodke, ki sodijo v ta lepi naravni kulturni ambient v bližini pleterske Kartuzije, edine še žive kartuzije v jugovzhodnem delu Evrope, ki je po svojem bistvu puščavniška naselbina in tradicionalno zgrajena na odmaknjenem kraju. Prav želja po miru je tudi glavni razlog, da vodstvo kartuzije vztraja, da se muzej na prostem do leta 2021 preseli drugam.

Kot pravi Udvanc, se bodo trudili z dobrim programom, še naprej pa se želijo prav vsakemu obiskovalcu muzeja res posvetiti. Upa, da jim bo tudi finančno nekako uspelo, pri čemer velja povedati, da muzeju lahko ljudje namenijo del svoje dohodnine, odkar je muzej na kulturnem ministrstvu pridobil status, da deluje v javnem interesu. Podpora skansnu pa je mogoča tudi prek Kluba prijateljev muzeja na prostem. Včlanitev prinaša kar nekaj ugodnosti, tudi pri obiskovanju skansna, za katerega Udvanc želi, da ga imajo ljudje res za svojega in se vanj vračajo. Pleterski muzej na prostem je menda edini muzej pri nas, ki je odprt prav vse dni v letu. Stalno dežurstvo ostaja med 9. in 17. uro.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista, 24. aprila 2014

L. Markelj