V Deželi kozolcev bodo prvič pulili lan

1.8.2014 | 08:10

Cvetoči lan v Deželi kozolcev (foto: Alenka Lamovšek)

V Deželi kozolcev bodo v petek, 1. avgusta, ob 16. uri, prvič pulili lan in s tem poskrbeli, da dediščina ne gre v pozabo. Lan je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki cveti v svetlo modri barvi. V preteklosti so ga uporabljali za izdelovanje vrvi in tkanin, kot so dobro poznana lanena oblačila in rjuhe. Slamo od lanu pa so uporabljali tudi za vezavo trte. Lan bodo na dogodku pulile ženske, tako kot so to počele v preteklosti. Pri izvedbi dogodka bodo sodelovali tudi Občina Šentrupert, Etno družabno društvo Draga pri Šentrupertu in Društvo podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmarnice, ki bodo poskrbele za malico. Tako ne bo manjkalo dobre jedače in pijače. Ob delu so se v preteklosti tudi poveselili in zapeli, zato bo dogodek popestril orgličar Janez Kolenc. Lan bodo žene po puljenju zbrale v majhne snope ter vdele v kozolec, kjer se bo sušil dva tedna.

Tradicija se bo v Deželi kozolcev srečala s sodobnostjo, saj bo na dogodku prisoten tudi eden izmed večjih lokalnih pridelovalcev lanenega semena, ki se pridelave loteva strojno. Tradiciji bodo tako dali priložnost, da se posodobi in hkrati tudi ohranja. V Deželi kozolcev Šentrupert bodo tradicijo nadaljevali tudi po tem, ko se lan posuši. To pomeni, da bodo posušen lan otepli, nato pa stebla v majhnih snopih razgrnili po travniku, da se mladi, vsaj tako so temu rekli v preteklosti. Po nadaljnjih treh tednih, ko bo lan »umlajen«, ga bodo ženske pobrale in pripravljen bo na trenje. Pri tem bodo odleteli vsi deli stebla, ostala pa bodo le vlakna. Iz teh vlaken bodo na kolovrat spredle predivo.

In še kot zanimivost: Včasih se je reklo, če si prišel komu pomagat pri delu in si bil brez orodja, če si prišel puliti lan. Saj za puljenje lana namreč ne rabiš ničesar, zgolj roke.

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dobrem letu in pol obiskalo že skoraj 30.000 registriranih obiskovalcev iz 35 držav. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega je 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 – Lukatov toplar. Projekt pa ni pomemben le z vidika ohranjanja kulturne dediščine – pripomogel je tudi k večji prepoznavnosti Občine Šentrupert ter k razvoju turizma v njej.

Dežela kozolcev Šentrupert