Le plesat me pelji - FS Dragatuš na državnem srečanju odraslih folklornih skupin

30.7.2014 | 09:55

FS Dragatuš

FS Dragatuš

Maroltova listina za Dragatušce

Maroltova listina za Dragatušce

Povsod po Sloveniji je deževalo, v beltinskem parku pa so folklorniki dež očitno odgnali in v nedeljo, 27. 7. 2014, se je tako na prvem delu državnega srečanja odraslih folklornih skupin z naslovom Le plesat me pelji predstavilo osem izbranih folklornih skupin. Državno srečanje je pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) skupaj s KUD Beltinci.

Letošnji program obeh delov državnega srečanja (2. del bo potekal v Sežani, 18. oktobra 2014) sta pripravili državni strokovni spremljevalki Klavdija Žabot in Nina Volk na podlagi ogleda posnetkov nastopov skupin z območnih srečanj po celi Sloveniji, ki so dosegle državno raven. Državni strokovni spremljevalki sta za prvi del Le plesat me pelji v Beltincih izbrali osem zanimivih in kakovostnih odrskih postavitev naslednjih skupin: Kulturno društvo Celjska folklorna skupina; Mladinska folklorna skupina Karavanke; Folklorna skupina Dragatuš; Folklorna skupina KD »Marko«, Beltinci;

Folklorna skupina Klas, PD Horjul; Folklorna skupina Leščeček, KD »Slavko Osterc«, Veržej; Odrasla folklorna skupina Karavanke; Mlajša odrasla folklorna skupina FD Lancova vas.

Uvodni pozdrav in dobrodošlico je gledalcem zaželela Folklorna skupina KUD Beltinci z odrsko postavitvijo Naši Muzikaši, v revialnem delu pa se je predstavil Folklorni ansambel Komárňan iz Slovaške.

Na prireditvi so podelili tudi Maroltovo plaketo in Maroltovo listino. Plaketo je prejela Malči Možina, prejemnica listine pa je bila Folklorna skupina Dragatuš.

Izbrane skupine in njihove odrske postavitve je spremljala tričlanska strokovna komisija v sestavi Klemen Dovč (predsednik), Saša Krajnc (član) in Tanja Drašler (članica), ki je dvema skupinama podelila posebna priznanja in pohvale.

•Za domišljeno odrsko pripoved
je zlato priznanje s pohvalo prejela
FOLKLORNA SKUPINA KLAS, PD HORJUL

•Za dovršeno postavitev in izvedbo
je zlato priznanje s pohvalo prejela
FOLKLORNA SKUPINA LEŠČEČEK, KD »SLAVKO OSTERC«, VERŽEJ

Izbrani program:

1. Kulturno društvo Celjska folklorna skupina
GORIČKI PLESI
Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Katarina Pavlič

2. Mladinska folklorna skupina Karavanke
MICIKA, AL BI RADA TI MOŽA?
Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Maja Tekavec

3. Folklorna skupina Dragatuš
MIGAČA
Vodji skupine: Tadej Fink in Tajda Klobučar
Avtorji odrske postavitve: člani FS Dragatuš

4. Folklorna skupina KD »Marko«, Beltinci
OMAR PELAJO
Vodja skupine: Primož Sraka
Avtorji odrske postavitve: Gregor Marič, Špela Rous, Miha Denša

5. Folklorna skupina Klas, PD Horjul
NA PLES V SOSEDNJO VAS
Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Marija Čipić Rehar

6. Folklorna skupina Leščeček, KD »Slavko Osterc«, Veržej
MLADGA FANTA POD ODEJO
Vodja skupine in avtor odrske postavitve: Marko Rus

7. Odrasla folklorna skupina Karavanke
PREKMURSKI PLESI
Vodja skupina in avtorica odrske postavitve: Saša Meglič

8. Mlajša odrasla folklorna skupina FD Lancova vas
O KRESU
Vodja skupine: Janko Jerenko
Avtorja odrske postavitve: Nežka Lubej in Janko Jerenko

T. F.
foto: Janez Eržen

Galerija

beltinci_marko_1
celje_1
dragatus_1
horjul_1
lancova_vas_1
listina_dragatus
ml_trzic_3
odr_trzic_2
plaketa_malci_mozina
verzej_3

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (11)

31.7.2014Oceni vika lozar 

Ste ostale folklorne skupine povabili na Jurjevanje? Upam, da ste se pohvalili, da imamo pri nas najstarejši festival. Čestitam za listino!

31.7.2014Oceni občan 

Tako se dela Dragatušci, pravi predstavniki slovenske folklore v Beli krajini. Čudi me zakaj Semičani še vedno vstrajajo v tistih nenavadnih belih nošah?

31.7.2014Oceni dajdam 

Občan,malo preberi zgodovino bele krajine,pa boš lahko ugotovil zakaj imajo belo obleko(nošo)zgodovine se pa ne da spreminjat,in kdor je ne priznava mu ni pomoči.Saj si še ti mogoče v take bele hlačke kakal,ko si bil majhen,lp.

31.7.2014Oceni občan 

Dajdam - obstaja tudi prava zgodovina izpred leta 1945. Kdor tega ne priznava mu ni pomoči, lahko le kaka v bele hlačke.

31.7.2014Oceni kr´ena 

Katera pa je "ta prava" zgodovina? Portal Lokalmo.si je odprt za vse članke, Občan lepo prosim, napišite pravo zgovodivno, poučite otroke in tudi nas odrasle... če pa ne veste, pa ne vem zakaj se oglašate z žaljivimi komentarji za vse ostale belokranjske skupine ki se trudijo ohranjati belokranjsko folkloro.

31.7.2014Oceni kr´ena 

Se opravičujem za slovnične napake, me prsti prehitevajo po tipkovnici :)

2.8.2014Oceni prava zgodovina 

FS Dragatuš: Današnji Dragatušci se ne spominjajo belih noš iz domačega platna. O tem pričajo fotografije s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Podobna so tudi pričevanja in fotografije iz ostalih vasi v osrednji Beli krajini. V prid temu govorijo tudi najnovejše raziskave o oblačilni kulturi Belokranjcev v preteklosti, ki jih je opravila dr. Marija Makarovič. Moški so že koncem 19. stoletja kot pražnjo nošo nosili obleko, narejeno iz kupljenega temnega blaga. Ta se ni bistveno razlikovala od preprostejše moške pražnje noše na ostalem slovenskem ozemlju. S tem je razbit stereotip o beli belokranjski noši, razpoznavnem znaku Belokranjcev. Folklorna skupina Dragatuš ima kostume, ki so rekonstrukcija noš iz obdobja 1880-1920. To obdobje se pokriva tudi s plesnim izročilom tega časa.

2.8.2014Oceni kr´ena 

pražnja noša je "kmašna" noša oziroma boljša noša/obleka... po SSKJ prážnji -a -e prid. (á) star. prazničen, boljši: pražnji klobuk; pražnji prt; ima eno samo pražnjo obleko; bela pražnja srajca ● star. pražnji dan praznični dan, praznik; star. pražnja stran življenja vesela, vedra ◊ etn. pražnje platno tanko ročno tkano platno prážnje prisl.: pražnje obleči otroke; pražnje razpoložen človek; sam.: preobleči se v pražnje v praznično, boljšo obleko; priti v pražnjem praznično oblečen Kaj pa kmečki, preprost narod? Seveda da so meščani imeli boljšo obleko, hojte vprašat pa v Adlešiče, kjer se najstarejši prebivalci spominjajo belih noš... pač bo povsod drugače povedano. Dragatušci so odkrili in obnovili pražnje obleke, to pa še ne pomeni da bela belokranjska noša ni prava zgodovina.

4.8.2014Oceni občan 

Smešna je trditev kr-ene, da kmašna noša ni narodna noša ampak le delovna noša. Bo kar držalo kar je napisala strokovnjakinja dr. Makakrovičeva, da je s tem razbit stereotip o beli belokranjski noši. To dejstvo pa bodo nekateri jugoslovanarji težko sprejeli.

4.8.2014Oceni kr´ena 

Občan če že morte znat sem veliko premlada da bi bila "jugoslovanarka"...kaj morte res v vse mešat politiko? . Nikjer ne trdim da kmašna noša ni narodna noša - lahko še enkrat preberete moj komentar, res pa dvomim da so v pražnji noši skakali po njivi in krompir pobirali. Eh...škoda časa

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednjazadnja

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava