DL: Za smrad gnojevke kazni ni

26.7.2014 | 14:00

Daniel Bračič

Iz uredništva smo prejšnji teden rokavico zalučali kmetijskemu inšpektorju Danielu Bračiču. Spomladansko razlivanje gnojnice je prineslo tudi moteč smrad za prebivalce in različne ustanove, med njimi tudi šole, ki so v bližini njiv, zato nas je zanimalo, ali lahko ukrepa tudi glede neprijetnih vonjav.

»Ljudi, ki jih moti neprijeten smrad, razumem, vendar kmetje, ki razlivajo gnojnico, ne delajo ničesar, kar ni v skladu s predpisi. Zdaj prepovedi gnojenja ni, nobena država v Evropi, tudi Slovenija, pa nima predpisov, merilcev ali lestvic onesnaženosti s smradom gnojevke in predpisanih kazni za to. Na prijavo o motečem smradu se odzovem tako kot pri vsaki drugi – ali obiščem kmeta ali pa ga pozovem, da mi predloži ustrezno dokumentacijo. Sicer sva dva inšpektorja, ki bdiva nad področjem Dolenjske, Bele krajine in Posavja, močno premalo, da bi se odzvala na vse klice na dan sprejema. Gnojevka postaja bolj moteča, odkar rastejo nova naselja in se širijo okoli kmetij.«

Ali obstajajo kemikalije, ki se dodajajo v gnojnico, da ta manj smrdi?

»Sredstvo, ki nase veže smrad, se lahko kupi v kmetijskih trgovinah, a kot kaže, mora biti predrago, da ga množično ne uporabljajo. Tudi predpisov, ki bi določale uporabo teh sredstev, ni ne pri nas ne drugod po Evropi, odločitev je prepuščena posamezniku.«

Kako bi lahko dosegli, da bi bil volk sit in koza cela?

»V nekaterih evropskih državah imajo dogovor, da lahko recimo z gnojevko gnojijo po 14 dni v dveh mesecih leta. Morda bi lahko po tem vzoru na nivoju lokalne skupnosti občine dosegle sporazum s kmeti o času razvoza gnojevke, jo omejili na določeno obdobje in glede na vremenske razmere ali pa se morda dogovorile o sofinanciranju nakupa sredstev, s katerimi bi omilili neprijeten vonj.«

Kako pa je z gnojenjem na območju Nature 2000?

»V Naturi 2000 ni ovir za kmetijsko pridelavo in tako tudi za gnojenje ne. Zelo pa pazimo in preverjamo, da gnojevke ne polivajo v vodovarstvenem pasu, in sicer zakon o vodah prepoveduje gnojenje ali uporabo sredstev za varstvo rastlin na zemljiščih, ki so 15 metrov od meje brega vode 1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda. V 1. red na primer sodijo reke Krka, Kolpa, Sava in Sotla, v drugi pa manjše reke in potoki.«

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista, 3. aprila 2014

M. Ž.