Simončičev toplar – prvi kozolec s statusom državnega kulturnega spomenika

25.7.2014 | 13:30

Simončičev toplar je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Občina Šentrupert ga je pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovila na prvotni lokaciji na Bistrici pri Šentrupertu in bo od sobote, 26. julija, predstavljal prvi na mestu nastanka obnovljen kozolec v Deželi kozolcev Šentrupert – prvem muzeju kozolcev na prostem na svetu. Slovesnost se bo začela ob 19. uri, odprli pa ga bodo Urša Repše, direktorica Dežele kozolcev Šentrupert, Rupert Gole, župan Občine Šentrupert, dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Na dogodku bodo sodelovali tudi Alenka Lamovšek, kustosinja Dežele kozolcev, ki je popisala dragoceno zbirko ohranjenega orodja tesarskega mojstra Janka Gregorčiča, izdelovalca tega edinstvenega kozolca, ter dve leti sodelovala pri vsebinah, ki so se odvijale pod tem kozolcem, mag. Dušan Štepec, konservator novomeške območne enote ZVKDS, ki je strokovno nadzoroval obnovo Simončičevega toplarja, Alojz Gregorčič, sin tesarskega mojstra Janka Gregorčiča in Damjan Bajc, izvajalec obnovitvenih del na kozolcu.

Simončičev ali Blažetov toplar, kot mu tudi rečejo domačini, je star 78 let in je eden od najbolj prepoznavnih kozolcev v Sloveniji. Poleg tega sodi med večje kozolce pri nas. Bil pa je tudi povod za nastanek muzeja kozolcev, razlaga župan Občine Šentrupert Rupert Gole: „Ko je Občina Šentrupert postala lastnica Simončičevega toplarja, prvega razglašenega kozolca za kulturni spomenik državnega pomena v Sloveniji, smo se odločili, da naredimo muzej, posvečen razvoju kozolca pri nas. Ta kozolec je po naročilu kmeta Jožeta Simončiča izdelal tesarski mojster Janez Gregorčič oziroma po domače Miklavžinov Janko iz bližnje Slovenske vasi, ki velja za enega najkakovostnejših tesarjev sploh v Sloveniji.« Simončičev kozolec ima tri pare oken, gank in dvokapno streho ter čudovito okrasje, po katerem še posebej izstopa med več kot 600 kozolci v Mirnski dolini. Bo tudi prvi kozolec mreže "in situ", to je na mestu nastanka prenovljenih in ohranjenih objektov kulturne dediščine v Mirnski dolini, ki jo vzpostavlja Dežela kozolcev.

Dežela kozolcev iz Šentruperta na Dolenjskem je prvi muzej kozolcev na prostem na svetu, ki jo je v dobrem letu in pol obiskalo že 30.000 registriranih obiskovalcev iz 40 držav. V njej je 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, med katerimi so zastopani vsi tipi kozolcev v Sloveniji. Namen postavitve je prikaz celotnega razvoja kozolca in njegove pomembnosti v slovenskem prostoru. Pohvali se lahko z enim najstarejših ohranjenih dvojnih kozolcev pri nas in na svetu, katerega nastanek sega v leto 1795 – Lukatov toplar. Projekt pa ni pomemben le z vidika ohranjanja kulturne dediščine – pripomogel je tudi k večji prepoznavnosti Občine Šentrupert ter k razvoju turizma v njej.

Urša Repše
Direktorica Dežele kozolcev Šentrupert

Galerija