Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Strinjam se Več o piškotkih

Na Sinjem Vrhu smo »peš« želi pšenico

Komentiraj Natisni Objavi

23.7.2014 | 14:10

Na Sinjem Vrhu smo »peš« želi pšenico

Mladi z zanimanjem poslušamo pogovore staršev in starih staršev, kaj in kako so nekoč vse delali ročno. Dokler smo bili otroci, smo vse nekako preslišali, ko smo prišli v dijaška in študentska leta, nam postaja vedno bolj zanimivo.

Tako smo v jeseni, na moje prigovarjanje, posejali pšenico na Sinjem Vrhu, kjer je doma moj oče. 19. 7. smo zrelo žito poželi in pospravili. Bilo nas je osem žanjic (narečno ženjačic), tri z znanjem žetve in pet, ki smo prvič to videle in občutile, kako »pika« požeto strnišče. Predvsem je bilo zanimivo delanje »provesla«, kar sicer ni umetnost, je pa težko, dokler ne osvojiš postopka.

Imele smo pet fantov, ki so snope povezali in postavili v »razstave«. Tudi to so eni znali, drugi pa so bili popolni novinci. Fantje so snope odpeljali s traktorjem, ker v kraju ne obstaja več nobena živalska vprega. Snope so zložili v skedenj, da se bodo posušili.

Tudi jedli smo tako, kot včasih. Za zajtrk žgance, za malico ocvirkovo potico in za kosilo pečeno kokoš ter kompot iz suhih jabolk in sliv.

K. Ž.
Foto: Urban Žalec

‹ nazaj

Galerija

kosnja-001
kosnja-002
kosnja-003
kosnja-004
kosnja-005
kosnja-006
kosnja-007

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (5)

23.7.2014Oceni Vita 

Super Klavdija!

23.7.2014Oceni Manca 

Bravo mladina, tako se dela. Ob koristnem opravilu ste se še naučili, kako se pride do kosa kruha. Ali pridemo pomagat naslednje leto? Je bilo verjetno vroče, ampak zmagali ste v dobri družbi. Nasvidenje v naslednji žetvi!

24.7.2014Oceni vika lozar 

Idej mladini, ki je radovedna in spoštuje svojo zgodovino, ne zmanjka. Ob branju in opazovanju fotografij tudi ostali, ki nismo bili prisortni uživamo ob nostalgičnih spominih na žetvo. Otroci smo morali za žanjicami ob jarkih potrgati vsak klas, ki je ostal. Tudi kasneje, ko je žel že kombajn, smo na vogalih in povsod kjer stroj ni dosegel, klase poželi in jih nastavili, da jih je stroj pobral. Za drugo leto si omislite tudi ta del žetvenih obveznosti za otroke. Tako bodo kot nekdaj vključene vse generacije. Spominjam se tudi, da je bila pri nas ob žetvi obvezno tudi šunka za malico, dobra kurja pečenka in orehova potica. Pri mlatvi smo najmlajši v podu skakali na sveže nametano slamo, zvečer pa hajd na voz in na kopanje na Koupo. Hvala žanjicam na Sinjem vrhu, ker ste v nas ostalih, ki smo to prečitali vzbudile lepe občutke ob spominih na vse, kar je neizprosno minilo.

27.7.2014Oceni johana 

Hvala ge. Vladki, ki je ubogala svoje vnuke in jim omogočila doživeti žetev v živo. Tega se bodo spominjali tudi ko bodo stari. Tudi ostali, ki smo že kdaj želi, smo podoživeli to naporno, pa vendar koristno in zanimivo opravilo. Čestitke vsem, ki ste poželi in pospravili to zlato klasje.

28.7.2014Oceni franci 

Nepozabno doživetje je tudi kako pri žetvi lepo diši klasje, takih arom v zraku je cedalje manj. Lepo vas je videt.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe

Prijava