DL: Energijske prenove - Grabež denarja, kaj pa logika?

23.7.2014 | 14:55

Arhitekt Dare Homan (desno) v pogovoru z Alešem Šurlo, energetskim menedžerjem na novomeški občini. (Foto: I. Novak)

Arhitekt Dare Homan (desno) v pogovoru z Alešem Šurlo, energetskim menedžerjem na novomeški občini. (Foto: I. Novak)

Luka Lindič

Luka Lindič

Niso redki primer, ko se po prenovi fasade in zamenjavi oken stanovalci prenovljenih stavb soočajo z vlago in plesnijo v stanovanjih. Če bi se energijske prenove lotili celovito, bi stavbe lahko prenovili precej bolj trajnostno, tako pa po prvi pogosto sledi še druga prenova, so ob nedavni »pravokotni mizi« ugotavljali strokovnjaki, ki so iz različnih vidikov vpeti v energijske prenove stavb.

Prenove so v zadnjem času zelo aktualne, saj je bila večina večstanovanjskih stavb zgrajena v letih, ko se energijski učinkovitosti ni dajalo velikega poudarka, kar družinski proračuni ob dražitvi nekaterih energentov še kako občutijo. Odprt je razpis Eko sklada, ki omogoča pridobitev subvencij v obliki kreditiranja ali nepovratnih sredstev za izoliranje stavb in menjavo kurilnih naprav, kar številnim olajša odločitev za prenovo. »Ob energijski prenovi pa se pogosto pozablja na ostale stroke, ki bi jih bilo pametno vključiti, da bi bila prenova uspešna. Opažamo grabež sredstev, ki so na voljo, ob tem pa se pozablja na logiko,« meni arhitekt Dare Homan, ki je vodil nedavno »pravokotno mizo« o energijskih prenovah stavb, dogodek je pripravilo Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine v sodelovanju z novomeškim Razvojno izobraževalnim centrom. Arhitekti imajo ob energijskih prenovah tudi občutek, da so večini nekako odveč. »Pozablja se, da je to arhitekturo nekdo ustvaril, da je to stavbo nekdo oblikoval,« poudarja Homan. Pričakoval bi, da jih bodo pri prenovah povabili k sodelovanju, v resnici se morajo znati ponuditi sami.

Primer celovite prenove, tako notranjosti kot zunanjosti, je lani prenovljena stavba zavarovalnice Tilia. Po besedah projektanta Igorja Derlinka prenovljeno stavbo, ki z novo zunanjostjo deluje kot nova, čeprav je bila zgrajena v 80. letih, odlikuje tudi velik prihranek pri energiji.

Luka Lindič, predstavnik upravljavca večstanovanjskih stavb, opaža, da je za lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah kljub subvencijam Eko sklada prenova velik finančni zalogaj, ki bi bil ob vključitvi arhitekta še dražji. Že sedaj ogromno energije vlagajo v pridobitev soglasja etažnih lastnikov za nujne prenove. Rešitev na dolgi rok vidi v arhitekturnih rešitvah za cele soseske, ob čemer bi si etažni lastniki stroške delili.

Energetski svetovalec Dušan Knafelc svetuje, da se energijske prenove lotimo celovito, začne se z izračunom izgub, izbiro vgradnih materialov. Da bi se izognili pojavu plesni, je treba prej misliti tudi na kroženje zraka oz. primerno prezračevanje.

Kako pa je z javnimi stavbami? Energetski menedžer na novomeški občini Aleš Šurla vodi energetsko knjigovodstvo za 49 objektov (občinske stavbe, vrtce, šole, muzej, knjižnico in podobne), polovica je potrebna energijske prenove. Ob tem opaža, da se po prenovi stavb, ki so bile pred tem neustrezne glede na sedanje standarde, poraba energije lahko celo poveča, namesto da bi se zmanjšala. Ta čas ima na mizi pripravljena dva projekta, ki čakata na objavo razpisa za sanacijo javnih stavb, to sta prenova OŠ Mali Slatnik in vrtca Pedenjped, enota Metka. Da arhitekte redko vključujejo v energijske prenove, so krive predvsem slabe izkušnje z nekaterimi v preteklosti.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista, 27. marca 2014

Irena Novak

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

24.7.2014Oceni frančesko 

Gospod Homan imate prav. Arhitekti ste v večini primerov odveč. Pa ne trdim da ste nepotrebni. Le tako prekleto ste dragi, da se ljudje raje zatekamo k lastnim rešitvam, ki niso vedno in nujno slabše od vaših. So pa precej cenejše. Spremljam zgodbo očeta ki je v 60 letih, kot eden redkih gradil z arhitektom. Rešitev arhitekta je bila prav tako uboga kot sosedova ki ni imela arhitekta. Energijsko in še kako drugače ničvredna stavba. Takrat je oče plačal malo bogastvo temu arhitektu. Zdaj pa naj spet plača arhitekta da bo popravil že plačano neznanje. Seveda razumem rdečo nit in nujno prisotnost vaše stroke. Bi pa bilo dobro če bi arhitekti razumeli rdečo nit drobnega državljana in poleg prepožrešne države malo umrili cene pa bo tako za vas kot za investitorje več dela in obojestranske koristi.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava